sreda, 11. oktober 2017

Katalonska „slovenska pot“


Edina težava, ki smo jo imeli v Barceloni nahajajoči se romarji, ko so v katalonskem parlamentu razglašali neodvisnost, je bil izpad mobilnega omrežja. Nastalo je nekaj minut mini panike, ker izpred Sagrade Familie nismo mogli priklicati avtobusnega šoferja, on pa ni mogel priklicati nas. To se je rešilo in odpravili smo se na panoramsko vožnjo po mestu. Na koncu kakšne zabarikadirane avenije smo videli množico podpornikov neodvisnosti, pri barcelonskem pristanišču so prežala številna policijska vozila, v zraku sta krožila dva helikopterja. Pravzaprav „običajen dan“ z nekaj protesti v jedru mesta.

„Joan, ti lahko čestitam za neodvisnost?“ sem povprašal sobrata ob našem povratku v Vic.
„Lahko. Mi smo neodvisni, ampak suspendirano neodvisni,“ se je šaljivo odzval.

Kot je ugotovil nekdo na Twitterju, so bili Katalonci sinoči neodvisni le osem sekund. Kajti takoj, ko je predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont zagotovil, da je Katalonija izbrala neodvisnost, je suspendiral učinke tega političnega dejstva in ponudil roko dialoga Madridu ter izbral pot mediacije.

V Barceloni sem se včeraj za nekaj minut srečal s patrom Ramonom, prav tako prepričanim katalonskim domoljubom. Dejal je, da Katalonci vse skupaj dojemajo kot proces majhnih korakov. Velika krivda Madrida pa je, da se noče pogovarjati. Madrid trmari s svojim molkom in potuhnjeno grozi s pendrekom, Katalonci medtem zorijo za svojo državo. Tega se ne da več ustaviti, je dejal Ramon. Silno pomembno je, da ne pride do nobenega nasilja s strani pristašev neodvisnosti, je še dodal.

Družina Puigdemontovih je v klaretinskih krogih znana, saj je Carlesov brat pri klaretincih študiral teologijo. Lepo je bilo začutiti krščansko etiko iz sinočnjega govora za neodvisnost. Puigdemont se je zavzel za pogovor in spravno držo. Špance nikakor ne razume kot sovražnike in sovražna čustva nimajo mesta v katalonskem procesu osamosvojitve.

Zvečer je bilo moč na katalonskem in španskem spletu zaslediti razmišljanja o „slovenski poti“: poti postopnih demokratičnih dejanj. Kje so zdaj Katalonci na „slovenski poti“? Zdi se, da so včeraj imeli svoj 26. december. Povedali so, da bodo na podlagi referenduma tako ali drugače dobili svojo neodvisno državo, da pa morajo z dejansko neodvisnostjo počakati, da se razvije dialog z Madridom in EU. Kdaj bodo imeli svoj 25. junij, ni jasno.

Največji problem katalonske „slovenske poti“ je na dlani: Katalonci nimajo slovenskih številk. Proces neodvisnosti nima takšne plebiscitarne podpore, kot jo je imel naš proces. Da ni absolutno prepričljivih številk, je katalonska parlamentarna opozicija borcem za neodvisnost sinoči tudi jasno povedala.

Bog blagoslovi Katalonijo!


Foto: 10. 10. 2017, pogled na Barcelono v trenutku, ko je zasedal katalonski parlament.


5 komentarjev:

  1. No, Katalonci imajo eno bistveno zelo slovensko številko: njihova velikost je le 6% Španije, kradejo jih pa za 22%. Denar pa gre za južne, 'ciganske' pokrajine, kot pravijo. To je ta problem in ENAKO je bilo pri nas v SFRJ.

    Res je Puigdemont včeraj podelil dobro lekcijo za take situacije, tudi papežu Frančišku; namesto njega je znova pozval k dialogu, česar papež ni zmogel. Frančišek bi se lahko pravočasno postavil za mediatorja, a se je postavil izza nedemokratičnih kralja in vlade. Njegove ocene situacij (Katalonija, Medžugorje, potovanje po svetu kjer so konflikti ...) so vse bolj podobne Drnovškovim proti koncu. In: brez dvoma, katolištvo v Kataloniji bo z leti samo še bolj venelo.

    Tudi Jezus je svoje učenec odcepil od judovstva in Mojzes Izraelce od piramidarstva, ko je bil skrajni čas za to. Katalonsko pravico pa onemogoča samo vsesplošno nasilje Španije in govorno nasilje njenih preračunljivih podpornikov po vsem svetu.

    Brez poguma pa ne bo nič. Slovenska varianta odcepitve je poleg taktičnega miroljubnega čakanja v ozadju vsebovala tudi 'podešavanje nišanskih sprava' in izjemno diplomacijo v tujini. To bi morali izvajati že PRED krizo.

    Bog je že blagoslovil Katalonijo. To je naredil s tem, da jim je dal PRILOŽNOST. In modrega voditelja. Saj res, mar ni bila njena samostojnost že oznanjena, enkrat tam v tridesetih letih pr. st.? In so tistega predsednika zaprli za 30 let, a ko je španska vlada razpadla, je bil spuščen, ušel je v tujino, tam pa ga je Franko, če se ne motim, ujel, privedel domov in ubil? To bi se zgodilo tudi včeraj, saj so enaki kot so bili.

    Prav poveš njihove besede Branko: prišel bo njihov čas, čez nekaj let. A brez preudarnega poguma človek ne more še do kile kruha priti, kaj šele do samostojne države. Poguma jim torej priporoči, ta je pa le pri Gospodu.

    OdgovoriIzbriši
  2. Današnje novice ob 13h: Španci samo čakajo najmanjši povod, da začno šikanirati Katalonce - dialog jih na zanima. To me spominja na Lutra, ki je bil zaradi takega divjaškega odziva prisiljen zapustiti katoliško Cerkev, čeprav tega sprva ni nameraval.

    Brez poguma torej ne gre, kajti dialog ni mogoč s tistim, ki se zanaša na silo in krivico. Tudi Jezus je ODCEPIL svoje učence od judovstva in začela so se stoletna preganjanja po vsem svetu. Prvih 325 let skorajda ni bilo škofa, ki ne bi bil mučenik, a je zdaj svetnik.

    Španci pa prežijo in grozijo - le kdo se lahko pogovarja z volkom? Zato brez poguma ne bo šlo, brez boja tudi ne. Kajti videti je, da celo Bog ne mara Kataloncev, če je papež Frančišek Njegov predstavnik. Kar SODIL je, papa, kot takrat glede Medžugorja - in obakrat presneto narobe. S tem pa je pokazal, da mu ni dosti mar za Katalonske kristjane, ki želijo živeti v PRAVIČNI državi. Cerkveno politikantstvo kot takšno z Evangelijem nima NIČ skupnega - to dokazuje že vsa zgodovina.

    To temo komentiram le zato, ker je Pot Domov enako zahtevna kot osamosvojitev. VEDNO pride do boja. Torej to ni pot za razvajence. Svoboda VEDNO zahteva visoko ceno, najvišja cena pa se plača, ko se moraš boriti s svojimi 'prijatelji' in žlahto. Kot je Gospod povedal, da v družine ne prinaša miru, ampak meč, ki bo razklal pravične sledilce od krivičnih, ki Ga ne sprejemajo. Enako je s Katalonijo in našo Cerkvijo: če upoštevamo papeževo SODBO, se je postavila na stran krivičnih, ne-prijateljskih in nasilnih. Tatinskih. Vendar Branko omenja osem sekund: teh 8 sekund pa je Božje seme, ki pogumnim s časom prinaša ugodno rešitev. Ne glede na ocene in vpitje raznih politikantov in mešetarjev sveta.

    OdgovoriIzbriši
  3. Večerna poročila: Španci dali Kataloncem ultimat 5+3 dni časa, potem bodo NASILNO prevzeli vlado. Kako se boš zdaj z krivičnimi nasilneži pogovarjal? Tako, kot se z nasilneži pač pogovarja: če Katalonci niso pripravili močne vojske in niso pripravljeni na boj, jim ostane samo še eno upanje:

    Da Mojzes od Očeta sproži prvo nadlogo nad Španijo. Katera je bila že prva? Voda se v kri spremeni? Morda pa se jim huda kri v vodo spremeni? No, bomo videli kaj bo.

    OdgovoriIzbriši
  4. Zadeve se bodo-ali pa so se že umirile. Mrliški oglednik je povedal kako in kaj in sedaj so pomirjeni vsi. Katalonci in Španci. Predvsem pa tisti, ki so prebivalci Slovenije! Res smo srečen narod!

    OdgovoriIzbriši
  5. Danes so Španci korakali kot Kitajci, zažigali katalonske zastave (kar je kaznivo, a ni bilo), povzdigovali vojsko in policijo, katalonskega pred. vlade pošiljali v zapor ... Naš dobri papež pa je kosil z ubogimi begunci, migranti in zaporniki - dva zapornika sta mu ušla in niso ju še našli. Nič dobrega pa ni storil za Katalonce - je zadovoljen s španskim nasiljem? Jih je kaj nazaj držal? Veste kaj, hvala Bogu, da je bil takrat papež Pavel II., ki je takoj priznal Slovenijo. Če bi bil Frančišek, z našim priznanjem zagotovo ne bi bilo nič. In blaženimi tudi ne? Žalost, res: najbolje, da smo begunci, da se nas usmili s kakšnim sendvičem :=(

    No, je pa Gospod poslal napihnjencem prvo znamenje:

    http://www.times.si/svet/po-paradi-v-madridu-strmoglavil-vojaski-lovec-pilot-umrl--ae552c0b0858219b022a9fbee7b4eb1641969c5e.html

    OdgovoriIzbriši