Še zaostritev spopadov okrog papeža Frančiška

Raffaello Santi, Papež Leon Veliki ustavi Atilo  (Wikipedia)

Nekdaj smo bili zmagovalci mi in smo pokorili tako rekoč celoten svet. Zdaj pa boš postal gospodar sveta ti, veliki Atila, in samo ti imaš to moč v rokah, da nam pomagaš. Mnogi hudobni ljudje so že občutili tvojo šibo, mnogi jo verjetno še bodo. Toda tako eni kot drugi, premagani in tisti, ki to še bodo, te prosimo: tokrat pa ti premagaj sam sebe, pusti nas pri življenju, prizanesi Rimu!

Papež Leon Veliki zavojevalcu Atilu v romanu Ivana Sivca Atila, šiba božja

Next level: s plakati na ulice

Z vstopom v leto Gospodovo 2017 napadi na papeža Frančiška niso pojenjali, obratno, opaziti je nekakšen next level. Poleg frontalnega in zato vsekakor pogumnega oponiranja nekaterih kardinalov, poleg protipapeškega junačenja in trolanja ultra-tradicionalistov ter apokaliptikov na socialnih omrežjih, smo v Italiji doživeli še prikaz nočnega uličnega aktivizma.

V začetku februarja so aktivisti najprej po elektronski pošti razpošiljali lažno naslovnico vatikanskega dnevnika L'Osservatore Romano (glej spodaj), nato so nočni Zorroti polepili Večno mesto s plakati, s katerih se mršči papež Bergoglio (glej rtvslo.si). Na kar dobro ponarejeni naslovnici izstopa „članek“ Ha risposto! (Odgovoril je!), ki karikira papeževe odgovore na dubia (dvomi) štirih kardinalov o Amoris laetitia; na plakatih se avtorji obregajo ob papeževo menda trdo roko do nekaterih redov in kardinalov.

Eno in drugo govori o štabnem delovanju. V Rimu se je očitno zbrala vročeglava, malo pa tudi obešenjaška združba cerkvenih ljudi, ki dobro pozna kurialni jezik in slog. Ta združba verjetno ni slučajno skupaj nametana, temveč se lahko veže na kakšno ustanovo ali fundacijo, ki je že poprej gojila militantne in odločno konservativne nazore. Med „zarotniki“ je vsaj nekaj mladih pripravljenih na adrenalinske ilegalne nočne akcije.* Cilj skupine je očiten: popularizirati protipapeško miselnost ter s pomočjo elementov pop-kulture Rimljane obrniti proti Frančišku.

Lažni L'Osservatore Romano (s spleta)

Pisana galaksija papeževih nasprotnikov

Kdo so vsi ti ljudje, ki ne marajo papeža Frančiška? Novinarja Andrea Tornielli in Giacomo Galeazzi (oba delata za portal VaticanInsider) sta v oktobru 2016 za turinski dnevnik La Stampa opravila kratko radiografijo „disidentske galaksije proti Bergogliu“ (link). Novinarja se seveda nanašata na italijanske razmere, ki pa so tako ali drugače povezane z vesoljno Cerkvijo.

Povzemimo Torniellija in Galeazzija. Proti papežu Frančišku so naslednji profili:

- militantni tradicionalisti, denimo Fundacija Lepanto s sedežem v Rimu; slednji papeža obtožujejo liberalizacije in protestantizacije;

- sedevakantisti, ki pritrjujejo publicistu Antoniu Socciju, češ da izvolitev papeža Frančiška ni bila legitimna in je zato Sveti sedež (sede) pravzaprav prazen (vacante); zadnji legitimni papež pa je Benedikt XVI.;

- desničarski nacionalisti, tipa določeni krogi v Severni Ligi; zanje je papež Frančišek zaradi pro-migrantske drže pogrebnik krščanske Evrope, rešitelj pa prihaja z Vzhoda v podobi Vladimirja Putina; Putina znajo čislati tudi nekateri tradicionalisti;

- za usodo naše civilizacije in Cerkve zaskrbljeni intelektualci, ponavadi vplivni blogerji, kot Sandro Magister, Alessandro Gnocchi, Maria Guarini ter že omenjeni Antonio Socci, katerega kakšni spisi so prevedeni tudi v slovenščino in z anonimno pošto poslani slovenskim župnikom;

- pristaši geopolitičnega nepopuščanja Cerkve v odnosu do včerajšnjih nasprotnikov; primer je odnos papeža Frančiška do Kitajske ter strah nekaterih, da bo papež popustil Kitajcem in zamižal nad kršenjem človekovih pravic oz. zanikanjem verske svobode; tovrstne kritike najdemo na katoliškem portalu AsiaNews;

- nezadovoljni progresisti, kot duhovnik Giorgio De Capitani; v manjši meri kritike na papeža letijo tudi „z leve“, v kolikor naj bi papež lepo govoril o ubogih, kaj premaknil pa ne.

Tornielli in Galeazzi pišeta, da do papeža Frančiška hudo kritične stvarnosti, v katerih se kot frontmani izpostavljajo laiki, rade kujejo zavezništva z duhovniki, teologi ter z ljudmi, ki delajo v vatikanski kuriji. Zadeva se ne konča tu – pri spisku javnih nasprotnikov. Upoštevati je potrebno še socialna omrežja, kjer so napadi na papeža na meji nesramnosti in spoštljivosti. Tornielli in Galeazzi sicer menita, da nasprotnikov ni tako zelo veliko, kot znajo biti glasni na spletu.

.Protipapeški "pildek" na FB

Kaj so glavni očitki papežu Frančišku?

Mnogi, tudi na Slovenskem, bi radi v teh dramatičnih urah imeli papeža, kot je bil Leon Veliki (390-461), ki je ustavil hunskega kralja Atilo pred Rimom in rešil civilizacijo. V papežu Frančišku vidijo nekoga povsem drugačnega, nekoga, ki po eni strani odpira vrata trdnjave nevarnemu tujcu, po drugi s svojimi mehčalnimi pridigami povzroča zmedo znotraj trdnjave in šibi še zadnje možnosti za obrambo.

Antonio Socci v enem izmed svojih zapisov plejado očitkov na račun papeža Frančiška skrči na dve smernici, ki naj bi jima sledil Argentinec: etični relativizem in protestantizacija. Obe smernici imata geopolitično razsežnost. Ena se veže na Obamo, druga na Merklovo in nemške katoliške škofe. Socci piše (link):

Obama je v svojem drugem inavguralnem govoru sprožil ideološko ofenzivo, ki hoče svetu vsiliti neko novo liberalno, se pravi, relativistično antropologijo (homoseksualne poroke, teorija spola,...). Gre za globalni načrt, s katerim poskušajo razgraditi ne samo spolno identiteto, temveč tudi nacionalno, kulturno in versko identiteto - tudi preko fenomena migracij. (...)

Bergoglio pristopa k Obamovi agendi: naj živi množična migracija, objem z islamom in katastrofični ekologizem! Pristopa pa tudi k nemški agendi, ki vodi v protestantizacijo Katoliške Cerkve.

Po Socciju papeža zaznamuje še nekakšen naiven levičarski populizem, ko govori o „ekonomiji, ki ubija“ in okrog sebe zbira protikapitalistične aktiviste in gibanja.

In v obrambo papeža?

Po eni strani se obramba papeža ves čas dogaja. Velika večina škofov, duhovnikov, vernikov sledi papežu, četudi ga včasih povsem ne razume. Tudi večina medijev je papežu naklonjena. Po drugi pa bi v cerkvenih krogih, vključno slovenskih, pričakovali več dvignjenih ščitov, ko pada po papežu. Zlasti, ko so napadi nanj grdi.

Bruno Forte, škof in eden najvidnejših teologov našega časa, je ob vsem tem dokaj miren. A v nekem intervjuju (link) odločno pove:

Koalicijo proti papežu tvorijo kulturna zaprtost, nostalgije, statičnost ideoloških in političnih drž. Namesto da bi se izročile Bogu se manjše skupine zapirajo v trdnjave. Ampak ta manever nima perspektive.

Na vprašanje, kako to, da nekateri ultra-tradicionalisti obenem, ko tolčejo po papežu, povzdigujejo ruskega predsednika Putina, Forte odgovarja:

To je dokaz, kako, ko zmaga ideološka slepota, vse postane koristno in kako se obesimo na privide, samo da imamo prav, vse do točke, ko pridemo do nepredstavljivih scenarijev. Jezus na križu razširi roke, da bi objel vse. Zato molimo, da bi papeževi nasprotniki našli mir in lucidnost razlikovanja. Samo tako bodo videli, kakšen dar Previdnosti je zdajšnji pontifikat.

Bruno Forte (Wikipedia)

* Nekaj tega sem kot rimski skavt bil deležen tudi sam, ko je v začetku devetdesetih naš stegovodja Piero Badaloni, sicer voditelj televizijskih dnevnikov na RAI, šel v politiko in mu je bilo potrebno pomagati z (legalnim) lepljenjem plakatov.