sreda, 20. januar 2016

Meg Hunter-Kilmer: 8 zanimivosti o Katoliški cerkvi (prevod)

Na španski inačici portala aleteia.org naletimo na simpatični zapis o 8 zanimivostih o Cerkvi, katerega avtorica je Meg Hunter-Kilmer (link). Meg je katoličanka made in USA in neke vrste potujoča oznanjevalka v slogu evangelikalskih pridigarjev. Sama si pravi Hobo for Christ (Kristusov klatež). Zelo aktivna je tudi na spletu. To je njena stran: www.piercedhands.com. Sledi moj prevod.
Branko Cestnik

------------


8 zanimivosti o Katoliški cerkvi
Meg Hunter-Kilmer



- 1 -
Od 35 cerkvenih učiteljev so 4 ženske. To se ti lahko ne zdi nič posebnega. Toda vedi, na primer, da med 43 predsedniki ZDA – države, ki na veliko propagira demokracijo in enakost – ni bilo nobene ženske. Najbolj „sveža“ med cerkvenimi učitelji je ženska, ki je bila redovnica v XIX. stoletju, v času, ko večina fakultet še ni sprejemala žensk. Kljub temu ne manjka „laicističnih pridigarjev“, ki se ne utrudijo obtoževati Cerkve, kako da „sovraži ženske“.


- 2 -
Vsa liturgična oblačila, ki jih obleče duhovnik, imajo svoj pomen. Navedimo primer, da je mašni plašč, ki ponazarja ljubezen, oblečen preko štole, ki ponazarja avtoriteto. Kajti „nad vsem tem pa naj bo ljubezen“ (Kol 3,14).


- 3 -
Minimalni čas, ki ga Cerkev zahteva od vernikov, da so pri maši, predstavlja okrog 0,65% našega življenja. Če bi šli k maši za vse zapovedane praznike in nedelje (in edinole takrat), bi naš „celotni mašni čas“ znašal 57 ur na leto. Bogu bi lahko podarili kaj več od tega, a ne?


- 4 -
Teorijo velikega poka je zasnoval nek katoliški duhovnik. Ves svet se je norčeval iz njega: „Oh, ti neumni katoličani, kar naprej mislijo, da je vesolje imelo začetek.“ Duhovnik je pač bil tudi fizik. Ko je papež Frančišek pred kratkim dejal, da katoliška Cerkev sprejema evolucijo, ni povedal nič novega. Že mnogo desetletij Cerkev sprejema dejstvo evolucije in ga dojema kot kompatibilnega z Bogom stvarnikom. Česar Cerkev ne priznava, je, da bi vesolje nastalo čisto slučajno in brez kakršnegakoli namena. Papeževo izjavo so nekateri mediji kljub temu razglašali kot „veliko novost“.


- 5 -
Pobožni katoličani so prav tako sodelovali v odkritjih in stvaritvah kot: znanstvena metoda, genetika, univerzitetni sistem. Toda še vedno se najde kdo, ki vztraja v obtoževanju Cerkve, češ kako slednja sovraži znanost, intelektualno vzgojo ter tehnični in tehnološki napredek.


- 6 -
Vsaj trije papeži so bili heretiki: Liberij, Silverij in Honorij I.. Toda nobeden izmed njih ni zapadel v herezijo v času svojega papeževanja.


- 7 -
Prvo berilo pri nedeljski maši je vezano na evangelij, ki se tisto nedeljo bere. Za drugo berilo pa ni nujno, da je neposredno vezano na prvo in na evangelij.


- 8 -
Če boš vsak dan prebral osem paragrafov Katekizma Katoliške cerkve, boš katekizem do konca prebral in premišljeval še preden poteče eno leto. Kaj če bi ta nasvet vzel kot izziv in začel takoj danes?

Fotografija je nastala 18. januarja 2015 v Manili na Filipinih, ko so se množice zgrinjale na srečanje s papežem Frančiškom.
Tisti dan se je pri maši zbralo najmanj 6 milijonov ljudi.

3 komentarji:

  1. Žal se ta zapis ne bo pojavil niti v tiskanih medijih nit na naši TV, saj bi s tem levica dobila smrtni udarec.

    OdgovoriIzbriši
  2. Ad točka 6:
    Prav nič ne vem o domnevnih herezijah papežev Liberija in Silverija in tudi stric Google ni ni znal pomagati drugače kot le tako, da mi je povedal,da sta oba umrla le cca 1 leto po morda ne povsem prostovoljnem osdtopu in da torej nista imela prav dosti časa za starostniške herezije. Razen če naj bi šlo za mladostne zablode pred nastopom papeške službe?
    No, s Honorijem je stvar krepko drugačna. Najbrž v želji najti skupno formulo z monofiziti je zagovarjal teološko izrazje, ki ga je tretji carigrajski koncil obsodil kot heretično. In ob tem poimensko imenoval Honorija. Skrajnje nerodna reč. O tem so razpravljali na 1VK ( t.i. "causa Honorii") in nato zadevo nekako prešmudlali skozi, češ da tega Honorij ni izjavljal ex cathedra. Težava je v tem, da ne Honorij in ne njegovi nasledniki vse do 19. stoletja niso znali ločiti med izjavami ex cathedra in med tistimi, ki to niso.
    A ne glede na to: domnnevno sporne izjave Honorija IZVIRAJO IZ ČASOV, KO JE VRŠIL PAPEŠKO SLUŽBO. Ne iz prejšnjih in ne iz kasnejših (v njegovem primeru bi to pomenilo posmrtno življenje).

    OdgovoriIzbriši