Na
Štefanovo je španski časopis El Mundo objavil intervju s škotskim
fizikom Petrom Higgsom, s človekom, po katerem imenujemo Higgsov
bozon, oz., t.i. "božji delec", ki daje maso vsem drugim
delcem. Higgs se je v intervjuju obregnil ob preimenovanje delca v
"božjega" in nasploh v poskus, da bi zdajšnje fizikalne
eksperimente "teologizirali". Ni mu všeč, ko kdo poskuša
s fiziko dokazati, da Boga ni (in obratno). Sam ni veren, vendar
meni, da stroga empirična znanost in vera v Boga lahko sobivata
druga ob drugi.
fizik Peter Higgs
Ta
intervju bi verjetno šel v arhive, če sam častitljivi Peter Higgs,
kandidat za Nobelovo nagrado, v njem ne bi napadel sodobnih
znanstvenikov, ki so iz znanosti naredili bojno polje proti veri.
Zanj so ti znanstveniki fundamentalisti. Puščica seveda najprej
leti na Richarda Dawkinsa, britanskega biologa, ki piše knjige proti
Bogu (npr. v slovenščino prevedeno delo "Bog kot zabloda")
in se aktivno vključuje v kampanje za promocijo ateizma. Bil je med
pobudniki razvpite "avtobusne" kampanje, ko so mestni
avtobusi po Evropi prevažali napise: BOGA VERJETNO NI, ZATO NEHAJ
SKRBETI IN UŽIVAJ ŽIVLJENJE!
biolog Richard Dawkins
Britanski
The Guardian je opazil španski intervju s Higgsom ter pristavil
piskrček, bolje, prilil olja na ogenj. Včeraj je izšel s člankom,
katerega naslov gre takole: "Peter Higgs kritizira Richarda
Dawkinsa zaradi njegovega protiverskega fundamentalizma".
Nadaljevanja polemike fizik Higgs vs. biolog Dawkins se seveda vsi
veselimo. Dvoboj titanov bo to.
A
kar je za kristjana zanimivo (in kar po svoje pelje vodo na njegov
mlin), je naslednjih nekaj točk:
-
poglavje odnosa med vero in razumom (religijo in znanostjo) je vedno
odprto; poskusi, da si eno podredi drugo, niso bili uspešni;
- dokler bodo znanstveniki vznemirjeni zaradi navzočnosti religije (in obratno, verni ljudje zaradi znanstvenih dosežkov), bo več možnosti za dialog, brezbrižnost pa ne bo zmagala;
- dokler bodo znanstveniki vznemirjeni zaradi navzočnosti religije (in obratno, verni ljudje zaradi znanstvenih dosežkov), bo več možnosti za dialog, brezbrižnost pa ne bo zmagala;
-
dobro je, ko znanstveniki dopuščajo (ali vsaj
spoštujejo) možnost skrivnosti, možnost presežnega;
- dobro je, da poskusi protiverske ideologizacije (tudi politizacije) znanosti naletijo na odpor med znanstveniki samimi.
- dobro je, da poskusi protiverske ideologizacije (tudi politizacije) znanosti naletijo na odpor med znanstveniki samimi.
Spoštovani g. Cestnik! Če smem deliti moje mnenje z vami: znanost ne bo mogla nikoli dokazati, da Boga ni. Ravno tako kot ne bo mogla praktično nikoli dokazati, da ni Jetija, Marsovcev ali duhov.
OdgovoriIzbrišiBreme dokazovanja pa je na tistem, ki zatrjuje pozitivno dejstvo, torej npr. da Bog je, ali da duhovi (v smislu duhov umrlih, ki bi se gibali okoli nas) obstajajo.
Kljub temu je znanost številne trditve o atributih Boga že zavrnila, npr. to, da je (direktno) ustvaril človeka (razvil pa se je preko evolucije iz preprostejših bitij), da je Zemljo postavil v središče vesolja in vse kroži okoli nje, itd. Vselej pa se najdejo izgovori, kako Boga lahko skrijemo naprej, v stilu:"Če se je človek razvil z evolucijo, jo pa usmerja Bog..."
Skratka, kljub temu, da znanost najde vedno nove (logične)odgovore za pojasnitev sveta in človeka, brez potrebe omembe Boga, ga je vedno mogoče skriti v luknje znanja, ki ostajajo (t.i. Bog lukenj) Tako kot Jetija v stilu "morda pa se skriva v kakšni jami..."
Vendar odsotnost dokazov je dokaz odsotnosti. In le za to gre.
Znanost deluje po pravilih logike (tako kot tudi verniki na vseh področjih, razen na področju SVOJE vere), vera pa po pravilih zaupanja oz. avtoritete. Znanost bo izpeljala zaključek iz vseh znanih dejstev, kar jih lahko pridobi (in ne obratno), vera pa bo zaupala neki trditvi ne glede na to, ali razlogi za trditev logično pretehtajo od naprotnih ali ne.
Zato si vera in znanost v temeljih nasprotujeta!
Znanost bo ob novih dejstvih spremenila zaključke, vera pa bo v prvotnem zaključku vztrajala tudi ob novih dejstvih, ali pa v najboljšem primeru poiskala kakšno razlago, pa čeprav nelogično in neverjetno, da bi zaključek obstal kljub nasprotujočim dejstvom.
Tako znanost ob vsem, kar vemo, ne najde logičnih razlogov, da duhovi obstajajo, pa čeprav imamo številne priče, zapise, ljudje se z njimi množično pogovarjajo,... Zato je edino razumno, da se tako tudi vedemo (torej ne kličemo duhov). Pa vendar številni ljudje duhove kličejo, ker pač kljub pomanjkanju logičnih razlogov za obstoj zaupajo trditvi, da duhovi so (bodisi zaradi želje (tolažbe), tradicije ali vzgoje, s katero zaradi čustvene navezanosti na trditev slednje ne morejo zavrniti). Povsem enako pa je z Bogom...katerimkoli že...
P.S. Dawkins ne "piše proti Bogu", kot tudi Cerkev ne piše "proti duhovom", ampak proti nelogičnim argumentom, da Bog (oz. duhovi) obstajajo.
Vas lepo pozdravljam in želim vse dobro!
G. ali ga. Ananas Bog ne rabi znanstvenega dokaza da biva. Če bi poznali vsebino Svetega pisma bi vedeli, da se razodeva skozi zgodovino na njemu edinstven način. V prispodobi povedano je to tako, kot bi komaj rojen otrok hotel skrbeti za svoje starše. Na to pa si lahko sami odgovorite. Lp Magda
IzbrišiNo, vidi se, da g. ali ga. Ananas nima pojma o znanosti, ko trdi, da je znanost ovrgla tezo o neposrednem (verjetno ima v mislih posebnem, dodatnem poseganju v že ustvarjeno na tak način, da je to pripeljalo do "vznika človeka")stvarjenju človeka. Ko znanstveniki govorijo o "naključnih genetskih mutacijah", nimajo v mislih "poosebljenega naključja", ki bi edino kaj takega lahko spodbijalo, ampak to, da KO se neka mutacija pojavi, NIMA apriori razvidne funkcije, koristne za organizem. To pa nikakor ne zanika, ne potrjuje možnosti, da bog s svojo močjo vpliva na stanje stvari na tak način, da se te mutacije pojavijo. Pojav mutacije namreč ni akavzalni dogodek...
OdgovoriIzbrišiZnanostje je pač ovrgla versko tezo o neposredni Božji stvaritvi človeka, saj je dejstvo(!), da se je razvil iz opice in nam skupnega prednika.
IzbrišiSeveda pa znanost ob tem ne zanika možnosti, da "Bog vpliva na mutacije". Razlog pa je v tem, da nečesa, kar ne obstaja, ne moremo dokazati - znanost (metoda logike, torej pravilnega sklepanja) namreč z ničemer ne potrjuje "možnosti", torej teze, ki jo navajate, zato jo je utemeljeno označiti kot neverjetno.
Ali če ponazorim z anekdoto o Napoleonu, s katero se lahko ilustrira vstavljanje nepotrebnih (a subjektivno želenih) predpostavk oz. sklepov:
Znameniti francoski matematik in astronom Pierre-Simon Laplace je 1796 izdal knjigo o nebesni mehaniki (Mécanique Céleste), ne da bi v njej omenil Boga.
Ko ga je Napoleon vprašal, zakaj ni niti enkrat omenil Stvarnika, mu je Laplace preprosto odgovoril:«Je n'avais pas besoin de cette hypothèse-là.'' (Torej:«Za to hipotezo nisem imel nobene potrebe!«) ;)
Vaša predpostavka, da obstaja poseben namen mutacij (berem:"pojav mutacije namreč ni akavzalni dogodek"), da je torej za njimi nek um, pa je zgolj vaše ugibanje (in vaša želena posledica), kot lahko jaz ugibam, da je dež na včerajšnji dan poslan z izrecnim namenom, da mi ni treba delati pred hišo;)
IzbrišiHkrati pa je to znanstvena hipoteza, saj govori o svetu, o eni od njegovih zakonitosti oz. značilnosti, ki objektivno obstaja ali pač ne. A te teze znanost po metodi logike v ničemer ne pritrjuje.
Očitno zagovarjate t.i. teistično evolucijo, po kateri evolucijo usmerja Bog. Za takšno sklepanje pa ni logičnih razlogov, zato tudi te vaše trditve ne moremo (po logiki) oceniti za verjetno, ampak je zgolj ugibanje in pripisovanje želene posledice.
In tudi zakaj bi potem evolucija (oz. po vaše torej Bog, ki jo usmerja) ustvarila toliko »napak«, ki so bile slabe in so izumrle (se je Bog le igral z živimi organizmi in tiste s "slabimi" mutacijami jih prepustil trpljenju?). Tudi človek ima nekaj takih »napak«…
Potem pa se vprašajmo, kako bi bilo, če Bog ne bi usmerjal evolucije? Res je, natanko tako, kot vidimo – obstajale bi različne (naključne) mutacije, od katerih bi se le izjemno majhen odstotek izkazal za uspešne (skozi naravni izbor, ki pač ni umsko voden)… morda pa je stvarnik nekoliko bolj počasne sorte?;)
In še nekaj: kdor trdi, da boga ni, mora za to prav tako priskrbeti argumente, ki ga nekako razumsko silijo v zagovarjanje te pozicije. Dokaza v smislu opazovanja in eksperimentov, sklepanja po indukciji, ipd., konstatacije korelacije ali vzročnega odnosa med pojavi in v odnosu na nek naravni zakon - o bogu ne more biti, prav tako ne more biti dokaza te vrste proti. da se spodbijati premise argumentov, ki jih teisti navajajo kot tiste, ki njih silijo v zagovarjanje pozicije, da bog obstaja ali da se je bog razodel, toda pri tem se je potrebno sklicevati na to, da se je nam samim na nek način razodela resnica - zaradi česar pač to zatrjujemo. Če se nam ni, je to pač naše mnenje in z mnenjem ne moremo tekmovati z nekom, ki veruje, da se mu je bog in z njim resnica razodela in na podlagi razodete resnice potem neke stvari verjame...
OdgovoriIzbrišiNpr. da trdim: »Angel mi je predal zlati plošči s pomembnimi navodili in povedal, da je Jezus pred 2000 leti prečkal morje in prišel v Ameriko«.
IzbrišiAli pa »vem da Božiček/Marsovci/jeti/strahovi obstajajo!«
Poskusite to ovreči, če je dokaz, kot (zmotno) trdite, zdaj na vas. Boste še mnenja, da vam mora biti razodeta resnica, da ocenite zgornji trditvi za neverjetni?
Gre le za to, da vsako trditev (tudi če jo označimo za versko, ali za "razodetje") ocenimo po logiki in ji po tej metodi pripišemo določeno verjetnost.
Znanost in logika? Nobeno znanstveno dognanje NE SLEDI NUJNO IZ PREMIS, ker zahteva privzem predpostavke o obstoju logične strukture univerzuma in njene ohranitve med opazovanjem (da je opazovanje sploh mogoče), čemur rečemo "vera v uniformnost narave". Vera v uniformnost narave je sicer človeku lastna, imanentna, TODA NIKAKOR logično samo - umevna. Še več: umevna je le, če obstaja transcendentni osebni dejavnik, stvarnik, ki mu pravimo bog.
OdgovoriIzbrišiResnico pač lahko spoznavamo le po logiki, torej po pravilnem sklepanju in ne po napačnem sklepanju (za slednje je lahko primer ravno vaš komentar z nelogično izpeljavo sklepa - pri mojem omenjanju logike gre za sposobnost oz. proces pravilnega sklepanja, medtem ko vi sogovorniku pripisujete stališče, ki ga ne zagoavrja, ter izpeljete sklep iz nečesa iz česar takšen sklep sploh ne sledi,…).
IzbrišiSicer pa glede vere in znanosti priporočam branje zanimivega članka:
http://skeptik.si/2012/06/28/vera-v-znanost/
In da ne bo kakšnih zablod: jaz nisem konfesionalni vernik...
OdgovoriIzbrišiPridevnik "konfesionalni" verjetno res lahko črtamo, oznaka "vernik" pa vam gotovo pritiče.
IzbrišiAvtor je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbriši