...
moji mali prevodi velikih teologov.*
Zakaj,
na primer, na veliko soboto množice prinašajo hrano k blagoslovu
jedil, na večerni vigilji, ki je liturgično srce celega leta, pa je
prisoten komaj kdo? Zakaj hočejo vsi slovenski motoristi imeti od
Cerkve blagoslovljen motor, za samo Cerkev pa jim ni mar? Zakaj sredi
sekularizirane Španije na tisoče in tisoče zakrinkanih moških v
velikem tednu še vedno nosi po ulicah svete podobe? Kaj je ljudska
religioznost? Kaj ljudska pobožnost? Je spopad med ljudsko
religioznostjo in uradno cerkveno liturgijo nujen? Ali pa nam ljudska
religioznost lahko odpre kakšna vrata v novo evangelizacijo? O
podobnih vprašanjih je novembra 2012 v Madridu potekal simpozij.
Osrednje predavanje je imel
José
Cristo Rey García
Paredes CMF.
Kardinal
Walter Kasper v svetovnem merilu gotovo spada med pet "najmočnejših"
teologov ta hip. L. 2007 je predaval o novi evangelizaciji v Evropi.
Na koncu poglobljenega razmišljanja predlaga tako teološke kot
konkretne strukturne spremembe za novo evangelizacijo. Tako odločitve za duhovni ekumenizem kot reorganizacijo župnij in dekanij.
Michael Paul Gallagher: Nova obzorja v izzivu nevernosti (1995)
Irski profesor osnovnega bogoslovja Michael Paul Gallagher SJ se sprašuje o "kulturni nevernosti", se pravi, o oblikah nevernosti, ki jih bolj kot osebna odločitev ustvarja okolje (kultura), ki ga živimo. Zapiše: "Kulturna nevernost zato ljudi kakor da paralizira za versko življenje. Ljudje vere ne zavržejo v celoti, temveč kakor paralizirani obstanejo na pragu religiozne skrivnosti. Ta pojav razlagam kot pomanjkanje kulturne in duhovne svobode pred odločitvijo za vero." Osvoboditev domišljije in evangelizacija kulture kot primarni izziv.
Irski profesor osnovnega bogoslovja Michael Paul Gallagher SJ se sprašuje o "kulturni nevernosti", se pravi, o oblikah nevernosti, ki jih bolj kot osebna odločitev ustvarja okolje (kultura), ki ga živimo. Zapiše: "Kulturna nevernost zato ljudi kakor da paralizira za versko življenje. Ljudje vere ne zavržejo v celoti, temveč kakor paralizirani obstanejo na pragu religiozne skrivnosti. Ta pojav razlagam kot pomanjkanje kulturne in duhovne svobode pred odločitvijo za vero." Osvoboditev domišljije in evangelizacija kulture kot primarni izziv.
Leta
1969 se je dvainštiridesetletni bavarski teolog Joseph Ratzinger,
bodoči papež, sredi srditih teoloških spopadov med konzervativci
in progresisti vprašal: Kakšna neki bo Katoliška Cerkev čez trideset let?
Nastalo je besedilo, ki v svojih zaključkih še danes navdihuje. Ratzingerjev bistri um je velik Božji dar Cerkvi in človeštvu.
* Na sobotnem letu, ki ga preživljam v Madridu imam čas za branje in študij... pa tudi za prevajanje. Navdihujejo me in potrebni se mi zdijo teksti v zvezi z novo evangelizacijo. Naj imajo tudi drugi kaj od mojega sobotnega leta in naj bo to moj način sodelovanja v procesu PiP.
Ni komentarjev:
Objavite komentar