Kristjan v svetu - Newmanovi nasveti

Biti v svetu in ne biti od sveta

Dokler hodimo po tej zemlji in živimo naše življenje, smo kristjani v dvojnem položaju: smo na tem svetu in nismo od tega sveta. Kakor beremo Jezusove besede v Janezovem evangeliju (Jn 17):

Nisem več na svetu; oni so na svetu, jaz pa odhajam k tebi. (…) Izročil sem jim tvojo besedo, svet pa jih je zasovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega. Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica. Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njih poslal v svet, ...

Jezus torej najprej poudari, da smo kristjani »na svetu« in prosi Očeta, naj nas »ne vzame s s sveta«, pove tudi, da smo »poslani v svet«. A istočasno Jezus tudi dvakrat poudari, da kristjani »nismo od sveta« in da nas zato »svet sovraži«.

Kaj zdaj? Kako razrešiti to dvojnost? Potrebujemo angelsko umsko veščino, da bi znali hkrati biti v svetu in ne biti od tega sveta? Nikakor. Biti kristjan v svetu ni nekaj zapletenega, ni skrivna veda, ni nekakšna elitna dejavnost. Toda skušnjave niso izvzete. Najprej o njih.

Dve skušnjavi

Naš dvojen položaj prinaša s seboj dvoje skušnjav:
- prva skušnjava: biti preveč podoben svetu;
- druga skušnjava: bežati iz tega sveta.

Prva skušnjava: ker smo kristjani v svetu, se zlahka navzamemo miselnosti tega sveta. Kar naravnost povejmo, da je danes veliko slovenskih kristjanov podlega tej skušnjavi. Mnogi kristjani razmišljajo kot razmišlja svet. To je: neumorno iskanje uspeha, zagledanost v materialne dobrine, tekmovanje z drugimi, pomanjkanje solidarnosti,... Če razmišljamo kot svet, prej ali slej pozabimo na Boga. Zato ne čudi, da se istočasno krči in izgublja molitveno življenje ter se vse manj hodi k sveti maši. Čari sveta nas povsem prevzamejo, Bog se nam zdi nepotreben.

Druga skušnjava: ker kristjani nismo od tega sveta, se nam dogaja, da nas ta svet ne zanima; da se nam zdi pogrošen in nevaren za našo duhovnost. Zato začnemo od tega sveta bežati (fuga mundi). Tej skušnjavi podlega manj kristjanov kot prvi. Je pa ta skušnjava enako pogubna, saj v njo običajno zapadejo bolj duhovni in razgledani kristjani, ki bi sicer lahko delovali v svetu, spodbujali druge in spreminjali stvari na bolje.

Newman: svet je naša »pot v nebesa«

Popolnoma se prilagoditi svetu je narobe. Bežati od sveta je narobe. Kaj je torej pravilna drža? Kako se vesti v odnosu do sveta? Blaženi kardinal John Henry Newman predlaga preprosto rešitev, povzeto v preprosto besedno zvezo. Predlaga, da svet razumemo kot »pot do nebes«. Življenje je potovanje in svet je pot, cesta. Kakor cesta ni sama sebi namen, ampak je njen smisel v tem, da nas pripelje do nekega kraja, tako tudi svet ni sam sebi zadosten, pač pa je njegov smisel, da nas pripelje v nebesa.

Ko rečemo, da je svet »pot do nebes«, povemo tudi, da svet ni nasprotje nebes, nekak sovražnik nebes. Pač pa je svet, kljub vsem svojim nevarnostim, na nek način že prvi korak do nebes, priprava na nebesa, nekakšna predstopnja nebes.

Newmanovi nasveti za delovanje v svetu

Da svet zares postane »pot do nebes« blaženi Newman podaja nekaj preprostih nasvetov:

Prvi nasvet: kar koli že delaš v svetu, delaj v večjo Božjo slavo! Eden riše projekt novega mostu, drug uči otroke likovni pouk, tretji kuha kosilo,... vsak lahko svojo dejavnost usmeri k Bogu. Bog tako ni tujec, ko smo v svetu.

Drugi nasvet: pričuj v tem svetu skozi svoje vsakdanje delo in odnose! Ni nujno vedno in povsod govoriti o Jezusu, nujno pa je vedno in povsod biti kot Jezus. Zlasti ko bližnji potrebuje pomoč. Na ta način Jezus vedno in povsod govori skozi tebe.

Tretji nasvet: bodi dober delavec in imej rad delo! Jezus in apostoli so bili različnih poklicev. Preden so postali oznanjevalci, so bili ribiči, tesarji, cariniki, izdelovalci šotorov,... Radi so delali in dobri delavci so bili. Človek, ki rad opravlja svoje delo in ga opravlja z veseljem, spreminja svet na bolje in privlači s svojim zgledom.

Družina je »koncentrat sveta«

Dodajamo četrti nasvet, če je seveda bl. Newmanu dovoljeno kaj dodati. Četrti nasvet, ki bi lahko bil prvi: bodi družinski človek! Tvoja družina je namreč imeniten »koncentrat sveta«.

Tomaž Kempčan v Hoji za Kristusom piše menihu, ki je naveličan svoje celice in bi tudi on rad kdaj šel v širni svet. Svetuje mu naj se umiri, saj je v njegovi celici itak vse, kar je v svetu: voda, zemlja, zrak in ogenj. Iz teh štirih elementov je narejen svet, in, glej, vsi štirje so menihovi celici. Meniška celica kot »koncentrat sveta« - kam bi torej iz nje rad šel, da bi srečal še več sveta?

Podobno lahko rečemo za družino. Tvoja družina je »koncentrat sveta« in je tvoja najodličnejša pot do nebes. Biti družinski človek, je že tvoja socialna in mikro-politična razsežnost. Z negovanjem lastne družine na celični ravni plemenitimo in zdravimo celotno družbeno telo.

* Besedilo je uvodni del razmišljanja Kristjan v družbi, ki sem ga podal na Radio Ognjišče v okviru 13. radijskega misijona, ki je potekal marca 2018. Foto: Leah Kelley, pexeles.com.