Koliko so tisti, ki „nič ne jemljejo“, že vzeli

Redefinicija točna kot švicarska ura

14. julija 2014, dan po zadnjih parlamentarnih volitvah, sem na svojem blogu zapisal:

Katoličani moramo biti pripravljeni tudi na IZRAZITO MALIGNO MOŽNOST razvoja dogodkov. Dvotretjinska večina levih strank v parlamentu, do nove oblasti lakajski mediji, nadzor nad državnim kapitalom je moč, kakršne levica v svojih rokah ni imela vse od uvedbe demokracije. (…) Že za Božič smo lahko deležni manevrov za omejevanje verske svobode, za večjo podreditev družine državi, za gender teorijo v šolah,...

Manever za redefinicijo družine je bil točen kot švicarska ura. Združena levica je pred Božičem 2014 najavila spremembe in dopolnitve Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (link). Sprožilo se je neverjetno sosledje dogodkov, katerega še ne zadnji akt je adventni referendum. Seveda nisem mogel vedeti, natančno kje in kako bo udarilo, vedel pa sem, da bo udarilo po družini, da bo povezano s teorijo spola ter da bo trčilo ob prepričanja večine ter v nadaljnji fazi odprlo vprašanje svobode veroizpovedi in mišljenja.

„Nič ne jemljemo“

Če bi se za pravice homoseksualcev potegovali zgolj z ožjega vidika homoseksualne usmerjenosti, z vidika preseganja homofobije, z vidika moralnega poplačila za pretekla zatiranja, za nasilno prevzgojo, celo za deportacije in likvidacije homoseksualcev, sem zraven. A v ozadju se premika nekaj drugega, nekaj temotnega. Na pohodu je radikalna ideologija, ki briše biološki spol. Nekdo se sanjaško požvižga na pol milijarde let evolucije in poganja družbo v nevarno eksperimentiranje s človeškim bitjem.

Zagovorniki nesrečne novele pravijo, da zgolj izenačujejo pravice ter možnosti vseh do poroke. Da v ozadju ni nobene velikopotezne agende, še najmanj nekakšne teorije spola kot nove (para)državne ideologije. Najbolj pogosta mantra je, da „nikomur nič ne jemljejo“.

„Tovariši, jst vam ne verjamem,“ smo peli s Pankrti pred dobrimi tremi desetletji.

Jemljejo, ker se niso potrudili, da bi bil volk sit in koza cela

Ne verjamem, da nič ne jemljejo, saj že jemljejo moškega in žensko iz dikcije zakona. Je bilo to res potrebno? Pojdimo po primerjavo v Španijo. Tam je Zapaterova vlada pred desetimi leti opravila podobno reč: izenačila je homoseksualno in heteroseksualno poroko. V Civilnem zakoniku (Código Civil) iz l. 1989 je bilo v členu 44 zapisano:

Mož in žena imata pravico skleniti zakonsko zvezo v skladu s predpisi tega Zakonika.

L. 2005 so vladajoči socialisti, da bi omogočili poroke homoseksualcem, k temu določilu dodali:

Zakonska zveza ima enake lastnosti in učinke, bodisi sta oba sklenitelja istega spola bodisi sta različnega spola.*

Homoseksualna poroka je torej v Španiji izenačena s heteroseksualno, ne da bi zakonodajalec brisal pojma „moški“ in „ženska“. V Sloveniji pa smo priča bolj radikalni dikciji, saj tisti, ki „nič ne jemljejo“, direktno brišejo spol. „Moškega“ in „žensko“ nadomestijo s pojmom „oseba“, kar je v tem primeru hudo nedoločljiv pojem in zelo voljen za nadaljnje predelave. Ali so bili politično tako malo inteligentni, da niso zmogli neke milejše rešitve (v smislu: volk sit in koza cela), ali pa so že okuženi s teorijo spola, četudi morda nekateri izmed njih tega ne vedo.

Jemljejo, ker so odpravili dialog

Ne verjamem, da nič ne jemljejo, ker že jemljejo politični in družbeni dialog. Izdaja jih nujni postopek, po katerem so sporno novelo sprejeli. Zakaj nujni? Odgovor je trivialen. Nujni zato, da bi bil čim bolj kratek in hiter. Zakaj kratek in hiter? Da se „raja“ ne bi preveč spraševala.

Z odpravo dialoga na visoki politični ravni je bil dan signal „navzdol“. Dialoga danes praktično ni nikjer. Še javna televizija se je 11. decembra s skrpucalastim soočenjem nadvse potrudila, da bi do dialoga ne prišlo in da bi se „raji“ referendum priskutil. 

Kakršenkoli bo izid, po referendumu bomo dodatno sprti in drug do drugega nezaupljivi. To bo „veliki dosežek“ slovenske politične in medijske elite.

Jemljejo, ker imajo načrt „ponotranjenja“ novega zakona

Ne verjamem, da nič ne jemljejo, ker si že jemljejo pravico do prevzgoje naroda. Predsednik parlamenta Milan Brglez je dejal, da nas po referendumu čaka najtežja faza, ki ni toliko implementacija zakona, temveč „njegovo ponotranjenje“. Če poenostavim: slovenski narod bo kljub sprejetemu (če sprejetemu) zakonu treba kar nekaj let „šraufati“, da bo tudi v svoji „notranjosti“ razumel, kaj je danes napredno in prav.

Da s „ponotranjenjem“ mislijo resno, vidimo iz priročnika Ljubezen je ljubezen (priročnik v pdf) avtorice Maje Pan in ilustratorke Katerine Kalc, ki ga je dala na svetlo Amnesty International Slovenije s podporo Ministrstva za šolstvo in šport (Urad za mladino). In toliko o tem, da pri nas teorije spola ni, saj je ta priročnik skorajda abecednik teorije spola.

Jemljejo, ker sem zanje že zdaj neonacist – kaj šele bom?

Ker živim v farovžu, ki je tik zraven osnovne šole, pri prebiranju priročnika Ljubezen je ljubezen nisem mogel mimo ilustracije na strani 40. Prav natančno sem si jo ogledal. Glej, glej, kako sva tam narisana jaz in moja soseda šola! Izvolite pogledati še vi:

Mlada lezbijka (dajmo na stran vprašanje, kdo ji je „pomagal“, da je „odkrila“, da je lezbijka) ima na ilustraciji veliko sovražnikov, pred katerimi jo (državna) šola ščiti. Z leve proti desni: obritoglavi neonacist, malomeščanka, duhovnik (škof), preko duhovnikovega ramena štrleč nek čudni hudič. Tu sta še, kot je videti, zmedena in zaskrbljena starša. Duhovnik ima držo komandanta, ki vodi napad, šola je obrambni zid. Pozor! Duhovnik je postavljen med kar dva nacistična simbola (obkrožil sem ju z rdečo), saj tisti hudič, ki štrli izza duhovnikov ramen, ni nič drugega kot veliki kljukasti križ. Sporočilo ilustracije je na dlani: krščanstvo deluje v navezi z neonacizmom.

Jojmejoj, A.I. in Ministrstvo za šolstvo že zdaj dopuščata, da sem kot duhovnik razumljen kot voditelj lokalnih neonacističnih hord! Kaj šele bom, ko bodo tisti, ki „nikomur nič ne jemljejo“, zaukazali fazo „ponotranjanja“?

Tudi zaradi zajezitve tovrstnega ideološkega besnila mi v nedeljo na referendumu ne ostane drugega, kot da sem PROTI.

* Oba stavka v izvirniku: El hombre y la mujer tienen derecho a contraer matrimonio conforme a las disposiciones de este Código. El matrimonio tendrá los mismos requisitos y efectos cuando ambos contrayentes sean del mismo o de diferente sexo.