„Papeža ne ocenjujte po tem, kaj pravi, ampak po tem, na kakšno mesto koga postavi,“ je pred približno dvajsetimi leti nam, študentom na Gregoriani, dejal neki profesor, čigar imena se žal ne spomnim. Z drugimi besedami: „Najbolj pomembni so kadri!“ Postavljanje pravih voditeljev na prava mesta, usposabljanje voditeljev, preverjanje voditeljev,... na tej točki sistem raste, zmaga ali pa se pogrezne v nič. Nekje sem prebral mnenje, da 85% težav v sistemih izvira iz slabega vodenja.
 |
| upokojeni škof Pamplone Fernando Sebastián (vir: diariodenavarra.es) |
Papež Frančišek bo kmalu postavil 19 novih kardinalov iz 12 dežel. Nekateri izmed njih mu bodo v neposredno pomoč pri vodenju Cerkve, drugi so postavljeni na visoke vodilne položaje v svojih geografskih sredinah, tretji ne spadajo v nobeno od obeh kategorij.
V čast si štejem, da sem enega izmed novoimenovanih kardinalov lani spoznal v Madridu, z njim na kratko poklepetal in parkrat poslušal njegova predavanja. To je upokojeni škof Fernando Sebastián, moj klaretinski sobrat, izjemni oznanjevalec in pastoralist, človek odprtega dialoga in, če je treba, odprte polemike. Njegova knjiga „Evangelizirati“* je v špansko govorečem svetu pravcati pastoralno-teološki hit in papež Frančišek je priznal, da navdihuje tudi njega. Ker je Fernando Sebastián (edini novoimenovani kardinal, ki deluje v Španiji) v penziji, je njegovo nepričakovano imenovanje boljkone simbolno. Frančišek hoče bolj kot na človeka ali na njegov položaj v hierarhiji pokazati na njegovo pastoralno vnemo, njegov pastoralni slog in nauk.
V čast si štejem, da sem enega izmed novoimenovanih kardinalov lani spoznal v Madridu, z njim na kratko poklepetal in parkrat poslušal njegova predavanja. To je upokojeni škof Fernando Sebastián, moj klaretinski sobrat, izjemni oznanjevalec in pastoralist, človek odprtega dialoga in, če je treba, odprte polemike. Njegova knjiga „Evangelizirati“* je v špansko govorečem svetu pravcati pastoralno-teološki hit in papež Frančišek je priznal, da navdihuje tudi njega. Ker je Fernando Sebastián (edini novoimenovani kardinal, ki deluje v Španiji) v penziji, je njegovo nepričakovano imenovanje boljkone simbolno. Frančišek hoče bolj kot na človeka ali na njegov položaj v hierarhiji pokazati na njegovo pastoralno vnemo, njegov pastoralni slog in nauk.
 |
| škof Perugie Gualtiero Bassetti (vir: ilmessaggero.it) |
Na sploh lahko rečemo, da je kriterij pastoralne vneme, stila in nauka pri Frančišku bil veliko bolj upoštevan kot kriterij tradicije in prestiža. Na primer: v Italiji (zaenkrat) v škrlat ne bosta odeta nadškof v Turinu in patriarh v Benetkah, čeprav bi po tradiciji in prestižu to pričakovali. Da sta Turin in Benetke „kardinalski mesti“ - to menda vemo vsi! No, od danes je take samoumevnosti konec.
Bo pa na presenečenje Italijanov v škrlat odet Gualtiero Bassetti, škof v Perugi. Perugia po tradiciji in prestižu ni „kardinalsko mesto“. Na Frančiškovo odločitev, pravijo na portalu Vatican Insider,** je vplivala pastoralna prodornost škofa, zlasti njegova bližina z umbrijskim delavstvom. Podobno kot v Italiji so imenovanja (in neimenovanja, kakopak) presenetila tudi na Filipinih in na Haitiju.
Bo pa na presenečenje Italijanov v škrlat odet Gualtiero Bassetti, škof v Perugi. Perugia po tradiciji in prestižu ni „kardinalsko mesto“. Na Frančiškovo odločitev, pravijo na portalu Vatican Insider,** je vplivala pastoralna prodornost škofa, zlasti njegova bližina z umbrijskim delavstvom. Podobno kot v Italiji so imenovanja (in neimenovanja, kakopak) presenetila tudi na Filipinih in na Haitiju.
Kaj to pomeni za katoliško entiteto, kot je Slovenija? Da bi Ljubljana postala „kardinalsko mesto“ ni pričakovati:
- ker Ljubljana na zemljevidu krščanskega sveta nima dovolj zgodovinskega prestiža (drugače bi seveda bilo, če bi ljubljanska nadškofija že ob svoji ustanovitvi ali v stoletjih potem uspela v svoje meje zajeti več ali pa kar večino slovenskega naroda ter postala nekak slovenski Rim)
- ker Ljubljana na zemljevidu krščanskega sveta nima dovolj zgodovinskega prestiža (drugače bi seveda bilo, če bi ljubljanska nadškofija že ob svoji ustanovitvi ali v stoletjih potem uspela v svoje meje zajeti več ali pa kar večino slovenskega naroda ter postala nekak slovenski Rim)
- ker je Slovenija majhna in povrh precej sekularizirana;
- ker smo trenutno v precej močni krizi voditeljstva, tako cerkvenega kot civilnega;
- ker je Evropa vse bolj obrobje velikega krščanskega dogajanja, katerega težišče je že nekaj časa na južni polobli.
- ker smo trenutno v precej močni krizi voditeljstva, tako cerkvenega kot civilnega;
- ker je Evropa vse bolj obrobje velikega krščanskega dogajanja, katerega težišče je že nekaj časa na južni polobli.
Da pa bi kdaj kak ljubljanski nadškof postal kardinal in kot kardinal ostal ordinarij v Ljubljani, pa je ravno zaradi Frančiškovih „pastoralnih“ kriterijev vendarle (teoretično) možno. Tudi na Slovenskem se lahko zgodi kak Gualtiero Bassetti. Predstavljajmo si nadškofa, ki z novim zagonom in reformnim duhom potegne voz naprej, prispeva k pomiritvi v narodu, zastavi novo evangelizacijo, se zbliža s slovenskim delavstvom,...
Če 85% težav v sistemih nastane zaradi slabega vodenja, bo moral papež Frančišek 85% svoje energije porabiti za ukvarjanje s svojimi sodelavci in za pravilno izbiro voditeljev krajevnih Cerkva. Slovenija čaka.
* Fernando Sebastián, Evangelizar, Ediciones Encuentro, Madrid 2011.
** Vatican Insider je verjetno najboljši „vatikanistični“ spletni portal. Deluje v okviru turinske La Stampe. Članki so tudi v španščini in angleščini. Omenjeni članek: http://vaticaninsider.lastampa.it/inchieste-ed-interviste/dettaglio-articolo/articolo/31267/
Ni komentarjev:
Objavite komentar