Tako imenovane „vatikaniste“, specializirane novinarje in komentatorje o zadevah Vatikana in Cerkve, je izumila Italija. Gotovo je italijanski tisk v primerjavi z drugim tudi najbolj kompetenten, da piše, ne bom rekel o Cerkvi, temveč o Vatikanu, rimski kuriji, papeštvu. Samo v Italiji namreč obstaja vsakodnevno in intenzivno soočenje javnosti z velikim „političnim insiderjem“, z nadvse pomembnim igralcem „onstran Tibere“, z neizogibno in ves čas aktivno prižnico, ki ji pravimo Vatikan. Samo v Rimu se ti lahko zgodi, da na poti med letališčem in centrom mesta s taksistom, na njegovo pobudo, debatiraš o zadnji papeževi okrožnici.
Nekateri med italijanskimi vatikanisti
so postali prave novinarske zvezde. Spomnim se dveh imen izpred 20 let: že pokojni Domenico Del Rio in blogersko še danes dejavni Luigi
Accattoli. Oba sta dokazala, da če hočeš dobro pisati o Cerkvi, jo
moraš dobro poznati; če jo hočeš dobro poznati, je najbolje, da
si njen dober član; če si njen član in četudi moliš za cerkvene
predstojnike, nikoli ne smeš niti za milimeter popustiti, ko gre za
novinarsko profesionalnost. Accattoli, denimo, vsak dan pred jedjo moli, a še vedno pravi zase, da je „cinični novinar“. Znana je prigoda iz l. 1985, ko je Vatikan Domenicu Del Riu prepovedal
vstop na papeško letalo (na katerem poleg papeža običajno potujejo
tudi novinarji, ki ga spremljajo v tujino), ker je pred tem očital
Janezu Pavlu II., češ da se gre triumfalizma. Nekaj vzporednic z
Del Riom, katerega predavanje sem nekoč poslušal, bi morda našel pri razvpitem slovenskem novinarju Dejanu
Karbi. Slednjega je dejansko škoda, da svojih talentov in znanj ni mogel
razviti drugače in drugod, kot jih je.
Da bodo Italijani še dolgo najboljši
vatikanisti, smo videli usodnega 11. februarja 2013 kmalu po 11. uri.
Italijanka, izkušena
veteranka Giovanna
Chirri (tiskovna agencija Ansa), je bila tista,
ki je edina od navzočih novinarjev vedela latinsko, hipoma razumela
tektonskost dogodka ter prva stresla ves svet z novico o papeževem
odstopu. Pomnimo, da je bil italijanski tednik L'Espresso tisti, ki
je - kljub temu, da v Sloveniji na lokalno Cerkev preži v zasedi cel bataljon novinarjev – prvi razkril finančni zlom mariborske
nadškofije. Novinar Emiliano Fittipaldi, ki je članek o "zlomu bibličnih razsežnosti" podpisal, je, kot se za
dobrega vatikanista spodobi, po prepričanju katoličan.
Slovenci kakšnega velikega vatikanista
nimamo. Imamo sicer precej duhovnikov, ki poznajo Rim in Vatikan. Nekateri tam živijo in delajo. A duhovnik ni isto kot novinar. Njegovo poročanje iz Rima, čeprav pristno in bogato, ne more nadomestiti laičnega "vatikanističnega" poročanja. Če bi živela v Rimu - tako je moje mnenje, ki sem si ga ustvaril na podlagi nekaterih njenih komentarjev v Večeru - bi se v kakovostno vatikanistko lahko razvila Vanesa Čokl.
V naslednjih dneh bomo na Slovenskem odvisni od dveh kanalov. Prvega tvorita RTV SLO in Delo, drugega tednik Družina in Radio Ognjišče. Pri prvem se bojim, da bo poročanje in komentiranje pretežno sociološko, brez nujnega teološkega uvida, in da se bo zato izteklo v neskončno površnost; pri drugem kanalu se bojim, da bo precej olepševalnega gledanja in poskusov, da bi se izognili izjemni dramatičnosti dogodka.
V naslednjih dneh bomo na Slovenskem odvisni od dveh kanalov. Prvega tvorita RTV SLO in Delo, drugega tednik Družina in Radio Ognjišče. Pri prvem se bojim, da bo poročanje in komentiranje pretežno sociološko, brez nujnega teološkega uvida, in da se bo zato izteklo v neskončno površnost; pri drugem kanalu se bojim, da bo precej olepševalnega gledanja in poskusov, da bi se izognili izjemni dramatičnosti dogodka.
Zato tisti ki znate svetovne
jezike, ne da bi preskočili oba domača kanala, poiščite dobre
„vatikanistične“ portale, po možnosti italijanske, stisnite
Ctrl+D pri kakšnem malo bolj konzervativnem, stisnite nato Ctrl+D
pri kakšnem malo bolj reformističnem, in vstopite v dialektiko
interpretacij. Ne bo vam žal. Vašo poznavanje Cerkve bo zraslo. Če
ste katoličani, boste kdaj zelo jezni, drugič pa strašno veseli in
ponosni, da ste del tega neponovljivega „Božjega živ-žava“.
Ni komentarjev:
Objavite komentar