Nujnost Klovna

Nedelja, 14. oktober 2012, Madrid

Po večerji se z dvema patroma smejimo satirični tv reportaži o praznih španskih letališčih. Vsaka provinca ima svoj letališče, čeprav na njih pristajajo le dva ali tri letala na teden. Ponekod še to ne. Letališče v Leridi, od koder je večino reportaže, ima letno 3 milijone izgube. Ampak župan Leride vztraja: "Infrastruktura prinaša razvoj!" Dogma, ki le delno drži, ni dogma. In tovrstnih "razvojnih" dogem v evropski družbi ni malo.

Še enkrat objokujem slovenske medije. Satirična reportaža? Kaj je to? Ne samo da nimamo veliko izbir v svetu medijev, tudi znotraj medijev smo žanrsko podhranjeni. Zaradi kulturnega boja je komaj kaj satire. Satira, oziroma, domnevna satira je od Tofa naprej v službi oblastnega dvora. Imamo le leve in desne satirike. Vsak svojemu dvoru na razpolago, da kaže osle onim z drugega dvora. Noben ne upa dražiti svojih. Tistih, ki mu režejo kruh.

No, hvala Bogu, Tadej Toš kaže nekaj novega. Ptujčan je. Provinca, ki nima denarja in politične moči, ima večjo svobodo govora. Vsaka družba, da funkcionira, mora imeti tri arhetipske osebnosti, ki vznemirjajo, ne bom rekel živcirajo, povprečnega človeka: Policaj, Duhovnik, Klovn.