Josep Maria Sert
Četrtek, 11. oktober 2012, Vic
(Katalonija - Španija)
V treh dnevih bivanja v Vicu, kjer je
grob redovnega ustanovitelja sv. Antona M. Klareta, sem trikrat
obiskal stolnico. Zaradi poslikave. Monumentalna črnozlata telesa,
hulkovsko napetih mišic, v stiliziranem naporu izvajajo nasilje nad
Kristusom in apostoli. Stolnica bolečine in smrti. Kot da si v
grobnici. Kot da si zašel na Pandurjev oder, v scenografijo nebes,
pekla in vic obenem. Svoje so dodajali delavci, ki so z zunanje strani
obnavljali kupolo. Vsakič ko so uporabili sveder, se je skozi celotno
ladjo razvlekel nadrealistični zvok, zvok iz globin vesolja.
Ne vem, kako bi se počutil, če bi
moral v tej stolnici maševati. Napor bi bil psihičen in fizičen.
Dvigniti Kruh in Vino pod zlatočrne podobe nasilja?!
Josep Maria Sert je avtor teh del.
Dober je. Dober. Njegove slike te zmedejo in učijo nekih novih
sakralnih čustev. Prisilijo te k novim definicijam. Podobe je slikal
takoj po državljanski vojni, ko je spomin na smrt, sovraštvo in
neumno zlo bil še kako živ. Stolnico je prvič poslikal že pred
vojno. Komunisti so jo zažgali ter iz pepela od slik nacedili toliko
zlata, da so izdelali veliko ogrlico. Ta je danes v muzeju zraven
stolnice.
Ali ni že začetek nasilja, biti kakor Bog?
OdgovoriIzbriši