ponedeljek, 27. avgust 2018

Trik in hipnoza »čistih«



Ob pojavu in uspehu stranke Levica se navrže kar nekaj vprašanj o delovanju naše rodovno-plemenske skupnosti. Ampak prvo je, kako je Levici s svojo zategnjeno ideologijo, ki v praksi deluje le v pogojih odvzema svobode posameznikom, na volitvah uspelo nabrati reci piši 9,29 % glasov? Ter, kako ji je to najbolj uspelo tam, kjer domnevamo, da živijo najbolj izobraženi Slovenci (Ljubljana), ki naj bi ravno zaradi svoje izobraženosti kritično preverjali mite in utopije?

Odgovorov, ki jih ponujajo politični analitiki, je več. V tem blogu bom opozoril na nekaj, kar je morda bolj značilno za religijo kot za celotno družbo – na »trik čistosti«. Mislim, da je uspeh Levice povezan tudi s tem trikom.


Jezusovo zavračanje »trika čistosti«

Poglejmo najprej v začetke krščanstva. V Jezusovem času imamo bolj znane farizeje in manj znane esene. Pri obojih opazimo stavo na versko »čistost«. Eseni jo v kombinaciji z apokaliptiko živijo tako, da se umaknejo v »komuno« v Kumran k Mrtvemu morju, so zase, skriti do mere, da jih Nova zaveza sploh ne omenja. Farizeji so na ulicah in trgih, v jedilnicah in prostorih odločanja. Jezus se z njimi druži in prepira.

Poleg tega, da farizeji v Jezusu ne vidijo Mesije, je osnovni razkorak med njimi in njim glede izpolnjevanja postave. Farizeji postavo izpolnjujejo do pikice natančno. S tem pa radi zapadejo v formalizem, ritualizem, in se v odnosu do drugih vernikov zlahka počutijo za »boljše« vernike, za bolj »čiste«. Na tem mestu se sproži socialna interakcija, ko v okolju pridobijo na ugledu, na vplivu, saj so drugi verniki v odnosu do njih »slabši« verniki, »polovičarski«, »nepopolni«. Drugi verniki jim često sledijo, jih spoštujejo, čeprav se zavedajo, da stopnje »verske popolnosti« farizejev ne dosegajo.

Tej socialni interakciji pravim »trik čistosti«. »Čisti« pridobiva zaradi negotovosti in občutkov krivde »nečistega«. Izrednost in radikalnost »čistega« nadkrili sivkasto vsakdanjost »polovičarja«.


Krščanstvo in »farizejski kvas«

Krščanstvo je po morju stoletij jadralo v iskanju čiste ljubezni do Boga in bližnjega, hkrati pa se izogibalo čerem »farizejskega kvasa« (Mt 16,6), t.j. čistunstva. Tu imamo zavrnitev gnoze, montanizma, donatizma, katarstva, spiritualstva, skakaštva, zavrnitev verskih republik à al Savonarola in končno zavrnitev janzenizma.

Kdaj pa kdaj je na te čeri tudi nasedlo. Denimo janzenizem slovenskega postbaročnega katolištva. Janzenistična senca se še danes čuti tako rekoč pri vsaki nedeljski maši (ker sem »nevreden«, ne sedim spredaj) in v določenih socialnih odnosih katoličanov do drugačnih (ker sem »pravi katolik«, sodim druge). Tudi v trenutni konstelaciji slovenskega katolištva imamo skupine, ki s svojo »čistostjo« poskušajo hipnotizirati povprečnega vernika, ustvarjajoč v njem nekak občutek krivde, da je slab vernik, recimo, že zato, ker sv. obhajilo prejema na roke in ne na jezik.


Desni in levi

V slovenski družbeni in politični situaciji lahko opazujemo »trik čistosti« tako na desni kot na levi.

Za določene desne domoljube in zaljubljence v slovensko pomlad, je »nečisto« vse, kar diši po rajnki Jugoslaviji in tujerodnosti. Četudi si sam domoljub in izobešaš slovensko zastavo, si zanje polovičar, če nisi »popoln domoljub«, v smislu nekakšne hude čustvene vznesenosti in borbenosti ter odklanjanja »nečistih« jugo-vsebin. Če na primer »čistim« rečeš, da ti je v Jugi bilo kaj všeč (in nemogoče je, da ti v deželi, v kateri si živel, ne bi bilo kaj všeč), si lahko že »izdajalec«.

Z Levico je levi politični pol dobil svojo razvidno »sekto čistih«. Ob pristaših Levice so vsi drugi levičarji zlahka »slabši« levičarji, »polovičarski«, »nepopolni«. Skoraj smešno je bilo, kako so se zmerni levičarji pred volitvami »ta čistih« levičarjev bali in kako se se poskušali z njimi vzporejati. Najbolj očitno je to bilo v stranki SD, v kateri so spet začeli citirati Kardelja in obujati kult diktatorja Tita; najbolj grdo pa je zaradi hipnotiziranosti s strani »čistih« in poskusa približevanja njihovemu radikalnemu revolucionarnemu čaru nastradala stranka Desus. 

»Trik čistosti« je uspel. Levica je kljub svojemu ideološkemu čudaštvu in retrogardnosti spodžrla zmerne stranke na levi in sedaj kot lovski nadzornik nadzoruje celotno vladno lovišče, ne da bi si – in tu je »trik čistosti« pripeljala na next level – mazala rok s samim streljanjem divjadi oz. vladanjem.


»Čisti« nas narazen trgajo

Ni moj namen toliko razglabljati o političnih strankah kot opozoriti, da slovensko družbo narazen trgajo predvsem oni, ki zase mislijo, da so boljši od drugih; sokrivda pa je pri teh, ki se vpričo »boljših« počutijo negotove zaradi svoje vsakdanjosti in ideološke »neromantičnosti«. So verni ali neverni, so levi ali so desni, so izobraženi ali manj izobraženi,... na koncu je delovanje »čistih« in od njih hipnotiziranih približkov destruktivno. »Trik čistosti« ni nedolžen, temveč deluje sprva kot moralna fascinacija, ki kmalu postane duhovna paranoja, v srednji fazi je že sovražni govor, v zadnji fazi lahko sproži fizično »čiščenje«, pekel na zemlji.

Prav danes (bogoslužno smo ponedeljek, 21. teden med letom) pri mašah beremo Jezusove ostre besede o farizejih (Mt 23,13.15-22). Med drugim omembo pekla:
Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker prepotujete morje in celino, da koga spreobrnete k svoji veri; in ko se to zgodi, ga napravite, da je sin pekla, dvakrat bolj ko vi.


Zdravljenje družbe iz sredine

Skrajni čas je, da se v našem prostoru opolnomoči moralna sredina, ki bo zmogla kočijaževo klop skupnega voza obvarovati pred sektaško in čistunsko zagrizenimi kočijaži. Ta humanistična sredina obstaja, je večinska. Kričači seveda kričijo v njeno levo in desno uho, ji zbijajo samozavest, je ne dopuščajo k za njeno realno težo ustreznemu medijskemu in političnemu izrazu. 

Če se ne bomo najprej moralno, pri sebi, nato pa občestveno in politično uprli sektam »čistih«, nas bodo te pozobale, kot te dni kje škorci zobajo sladko grozdje – naše grozdje.


* Foto B.C.: Kumran ob Mrtvem morju, muzej, rekonstrukcija bazena za obredno očiščevanje.

8 komentarjev:

  1. Iz programa Levice:

    ODLOČEN BOJ PROTI REVŠČINI IN VSEM OBLIKAM DRUŽBENE IZKLJUČENOSTI: zvišali bomo minimalno plačo in socialne prejemke. Davčne obremenitve bomo pravično porazdelili, tako da bodo več prispevali tudi najjbogatejši in da bomo lahko okrepili osiromašene javne storitve. Zagotovili bomo pokojnine, ki bodo omogočile varno starost. Povišali bomo financiranje javnega stanovanjskega sklada za izgradnjo fonda javnih najemnih stanovanj."

    Tu je problem, zakaj je treba demonizirati Levico. Želi si zgraditi družbo, v kateri bomo živeli človeka vredno življenje, kjer posamezniki ne bojo bogateli na raču revnih. Kjer bojo vsi pošteno plačevali davke in bo veljala solidarnost.
    Cerkev, ki je na strani bogatih, seveda kaj takega ne sme dopustiti.

    O teh besedah pa naj se zamislijo misionarji:

    "orje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker prepotujete morje in celino, da koga spreobrnete k svoji veri; in ko se to zgodi, ga napravite, da je sin pekla, dvakrat bolj ko vi."

    OdgovoriIzbriši
  2. Podljubelj, mislim, da nihče ne trdi, da se program Levice, ki si ga navedel, ne sliši lepo...celo prelepo...in v tem je trik, če je nekaj prelepo, da bi bilo res, običajno (ali pa kar vedno) tudi ni res. Vprašaj se, kako bodo napisano uresničili? Ali se je tak način v preteklosti obnesel??? Iz zgodovine bi se bilo zelo smiselno učiti, a žal je človeški spomin bolj kratkega veka... Ali člani Levice resnično mislijo resno to, kar govorijo?- kaj oni osebno prispevajo za uresničitev napisanega in kako živijo in delujejo z lastnim zgledom? Vedno je tako, da je lastni zgled tisti, ki velja veliko več kot besede, papir ali ekran namreč vse prenese, dejansko življenje pa je tisto, ki loči zrnje od plev.

    OdgovoriIzbriši
  3. Cestnik v tem besedilu naredi vsaj dve klasični napaki za liberalni katolicizem, ki ga vseskozi zagovarja:
    1)ko pravi, da "farizeji postavo izpolnjujejo do pikice natančno". To ne velja za farizeje. Kristus jih je kritiziral, ker so prikrajali postavo in ne zato, ker bi jo natančno izpolnjevali. Kristus ni bil nekakšen "liberalni rabin".
    2) ko nekako izenačuje držo predkoncilske Cerkve (prejemanje Sv. Obhajila na usta in kleče) s herezijami katarov, janzenistov itd. Cerkev je vendar v svojem rednem in stalnem učenju nezmotljiva.
    Ivo Kerže

    OdgovoriIzbriši
  4. Brat Branko bi moral omeniti, da "krščanska" N.Si nima v prvi vrsti boja proti neplačevanju plač, nadur, korupciji ...

    OdgovoriIzbriši
  5. Ne vem, če berete komentarje, ker je to obremenjujoče.. ampak vseeno bi rad malo komuniciral z odgovorom. Z gospodom Cestnikom ali drugim. Mislim, da se ne povzdigujem nad stranko Levica, ampak sem vseeno prepričan, da sem občutno razumnejši od njih.
    To kar imajo oni za čisto, je v praksi neizvedljivo. Ta združena levica z vso verjetnostjo ne dela tako kot govori, ker je tudi nemogoče. Sam prakticiram krščanstvo že celo življenje in vem kako težko je biti zares dober in delati prav. Oni pa nimajo niti svetega pisma za pomoč. Res sem spoznal, da se z liberalcem ne smeš pregovarjati, ampak se samo boriti za svoj prav z minimalno besedami.
    Razumem da so Levica relativno čisti v okviru zgrešene ideologije. To pomeni da so bolj zavzeti. Nimajo pa nobene osnove iz katere bi izhajali, razen moralo, ki je zapisana v vsakemu enako.
    Tako kot ste rekli v drugem stavku - v praksi se to kar govori združena levica izkaže za laž. Vedno se je še končalo s tiranijo.
    Jaz se pač borim proti tiraniji in moj način je, da ignoriram nasilne medije in se ne pregovarjam z liberalci. Ampak se raje borim z njimi, ko me napadejo in se borim za svojo svobodo govora. Zelo jasno je, da niso na pravi strani (se borijo proti družini in cerkvi). Prav skupnosti pa stojijo nasproti tiraniji.

    OdgovoriIzbriši
  6. Drugače je pa prav, da se opozori na manipulacijo, ki jo probajo s trikom čistosti izvesti.
    Na desni strani pa ta trik čistosti niti ne deluje v njihovo politično korist, ampak bolj v škodo.
    Drugače je po mojem problem tudi v definiciji levi ali desni. Levi=liberalec, desni=konzervativec. Ampak kaj pomenita te dve besedi. Nič, če je to neka ideologija, ampak edini pomen je, če to smatramo kot pojem. konzervativec je po mojem bogaboječ človek in liberalec je upornik.
    In če je to res, potem verjetno večina ne razume, da je konzervativcev nekaj procentov in potem so levičarji na levi in levičarji na desni. Ker kako je lahko nek desničar konzervativec, če se ne drži več postave ampak raje ideologije... Povedati hočem, da se tudi na desni hitro oblikujejo neke ideologije. Take ljudi v trenutku potem nese v levo, ne v skrajno desno, po mojem mnenju.

    OdgovoriIzbriši