torek, 06. februar 2018

Skromna obramba skavtske maše (adversus Juventutem)


Tvit o sv. maši na Veliki planini 

Juventutem (tožilnik od lat. iuventus = mladost) je mednarodno katoliško združenje, katerega skrb je svetost mladine in karseda lepo bogočastje (link). To zadnje za člane tudi pomeni, da se je treba vsaj enkrat na leto udeleževati tradicionalne sv. maše, torej, sv. maše, ki poteka po spet dovoljenem predkoncilskem obredu, v latinščini, z mašnikom obrnjenim vstran od ljudstva, po možnosti obrnjenim proti vzhodu.

Nič posebnega. Katolištvo je širokogrudna mati. Veliko nas je in različni smo. Tudi Juventutem je našla svoje mesto v slovenski Cerkvi.

Vse lepo in prav, potem pa Juventutem Slovenia na Twitterju ugleda moj tvit s čudovito fotografijo o skavtski maši v okviru projekta Beli jelen, tam na Veliki planini, tam ob južnem boku Marije Snežne...


… in očitno nekdo zaradi informacije o na Veliki planini dogodenem ni mogel mirno spati, da je iz uradnega Twitter računa Juventutem Slovenia urgiral in me obsodil nič manj kot liturgičnega narcisizma...


Če ti nekdo osebno reče, da si narcisek, je eno; če ti to reče slovenska izpostava nekega sorazmerno uglednega mednarodnega katoliškega gibanja, je drugo. Zamišljen postaneš.

Zadeva kliče k obrambi. Po vzoru apologetov, ki so pisali razne adversus-e (spise proti tem ali onim), če smo dramatični, k nekakšnemu Adversus Juventutem. Zadeva kliče k obrambi ne toliko mene, temveč bolj k vsaj skromni obrambi skavtske maše. Saj po skavtsko (se pravi: v naravi, na tam izdelanem oltarju, ob tam nabranih rožnih okraskih,...) zlasti poleti mašujemo mnogi slovenski duhovniki. Sam okrog 10 krat na leto. Da bi zato bil 10 krat na leto narcis in kršitelj liturgičnih postav?

Mašnikova narcisoidnost?

Smisel maševanja je, da nisi narcisoiden. Kot mašnik si Alter Christus (Drugi Kristus) in pozornost je treba usmerjati na Kristusa, ne nase. Seveda pa Kristus ni nadčloveška kozmična energija, nekakšna posvečena nematerialna oddtujenost svetu (večna gnostična skušnjava!), temveč se uteleša (vedno znova pozabljano inkarnacijsko načelo). Uteleša se v kruhu in vinu, uteleša se tudi v tebi, ki so duhovnik, in se uteleša v občestvu, ki soustvarja sveto mašo. 

Pri sv. maši torej človeško pri duhovnikih in ljudeh ne izgine, temveč Kristus sam svojo odrešilno pozornost usmerja nanj. Kar je človeškega, pa ima svoj jezik, svojo govorico. Če ljudje obhajamo sveto mašo vključujoč elemente naše konkretne govorice (otroška govorica na otroški polnočnici, lovska govorica na Hubertovi maši za lovce, skavtska govorica na skavtski maši), nismo narcisoidneži.

Brez spoštovanja do Najsvetejšega?

Kdor vneto goji predkoncilsko liturgično mišljenje, ki je v ospredje dajalo subjektivno doživljanje (intimna pobožnost) vernikov pri maši, mu bodo pokoncilske maše vedno nekoliko „nespoštljive do Najsvetejšega“. Zato razumem dušno trpljenje nekaterih iz Juventutem Slovenia, ko gledajo slike skavtskih in skavtskim podobnih maš. Ni jim lahko. 

Toda koncilski liturgični obrat ni bil v ukinjanju subjektivnega doživljanja, temveč v boljšem uravnoteženju med subjektivnim doživljanjem in objektivnim liturgičnim dogajanjem. Sveta maša ni skupek zasebnih mistik, niti ni v prvi vrsti ritualno-estetski presežek, sveta maša je objektivna zakramentalna zgodba in prvovrstni občestveni dogodek.

Brez spoštovanja do cerkvenih zakonov?

Preveril sem, kje in kako bi skavtska sv. maša za 50 mladih in nekaj ad hoc gostov, ki smo jo v zimskih razmerah obhajali ob kapeli Marije Snežne na Veliki planini, kršila cerkvene predpise. Nisem našel ničesar. 

Bi za skavtsko mašo na Veliki planini rabil dovoljenje župnika iz Stranj? Mislim, da ne. Bi moral lepše držati roke med maševanjem? Seveda bi moral. A sem jih ves čas spuščal, ker sem varoval prtičke, posodje in knjigo, da jih sunki vetra niso odnesli. Bi moral lepše  in globlje poklekati? Seveda bi moral. A sem pod albo imel bundo, bil sploh okoren kot kak debeluškast medved. Bi moral imeti štolo zelene barve? Seveda bi jo moral. A sem zavoljo mladinskosti maševal v mavrični štoli, ki so mi jo ob novi maši poklonile dobre duše iz neke komune blizu Milana. Bi moral prebrati obe nedeljski berili? Seveda bi jih moral. A za otroške in mladinske maše lahko uveljavimo tudi to, da se kakšni deli preskočijo ali skrajšajo.

Brez spoštovanja pravic vernikov?

Ko bi razumel, kje sem ali smo z maševanjem na prostem na Veliki planini kršili pravice vernikov, bi se tudi znal braniti. Niti pravica do bogoslužnega petja jim ni bila okrnjena, saj smo skavti v tisto zimo in tiste višine s seboj nosili elektroakustično kitaro za 300€ in jo pri sv. maši pridno uporabili. Glede pravic vernikov mi je torej le molčati.


* Na vrhu: skupinska slika udeležencev Belega jelena 2018 po maši na Veliki planini. Foto: Katarina Tadina.

25 komentarjev:

  1. Kakor vedno si, dragi Branko, luciden v svojih besedah in ravno toliko v dejanjih. Tudi sam sem že kdaj slišal kak hudomušen očitek glede "maše po skavtsko" in podobnih, recimo "oratorijskih" maš. Pa se ne obremenjujem glede tega kaj dosti, ker vem, da je moja pastirska naloga voditi mlade h Kristusu. In če k temu pripomore tudi, silom prilike, "kršenje" liturgičnih norm in predpisov, vem, da pri tem Kristus ne gleda predvsem na to, kar je zunaj, pač pa na tisto, kar je znotraj človeka - to ga naredi čistega ali nečistega. Dopuščanje izjem in prilagoditev tudi pri sveti maši je samo izraz duhovne zrelosti in ne formalistične otopelosti. Skavtske maše so pa itak zakon, z rokami tako ali drugače, z oltarjem ali brez ... tam je Jezus in prostor v katerega vstopa je moje in tvoje srce!

    OdgovoriIzbriši
  2. hm, ne vem če sem slišal prav v tej formulaciji, ampak HUDIČ SE VEDNO RAZKRINKA SAM.
    Kar nekaj časa sem iskal izraz za deviantno noto, ki se drži slovenskega Juventutem, in so jo s temle twitom kar sami izrazili: NARCIZEM.
    Drža "mi vemo, mi znamo, mi smo pravi ..."
    Silno hvaležna in elegantna drža, presneto odporna na kritiko.

    OdgovoriIzbriši
  3. Vedel sem, da obstajajo slovenski katoliški skrajni tradicionalisti, nisem pa vedel, da imajo svojo organizacijo. Brankova razprava z njimi, me je spodbudila, da si grem ogledat njihovo spletno stran. Obupen dolgčas, še največkrat citirajo kardinala Burka, tistega z 10 metrsko in že kar pohujšljivo kardinalsko vlečko. Spomnil sem se mlajših let, na duhovnika, ki so mu mariborski frančiškani dopuščali nedeljsko latinsko mašo ob 10 uri, pri oltarju Sv.Križa. Tej maši je rada prisostvovala moja pokojna mati. OK, latinsko mrmranje, to je bilo očitno imenitno za nekatere. Povsem drugačna pa je bila pridiga, kjer se je po rasti majhen možakar razvnel, začel vpiti in zmerjati vse, kar mu ni bilo pogodu. Zame je bila običajna nedeljska maša dovolj in seveda nisem zmogel še latinske, kaj šele tisto zelo neprijazno dretje in zmerjanje. Mlajši nečak Jenej, kadar je sedel skupaj z babico v klopi, se otrok ni mogel (ali si ni upal) izmuzniti se ven, tako kot jaz srečnik. Dolgo let kasneje, že kot mladenič, mi je očital, kaj sem ga puščal pri taki maši, kjer se je oni tako grozno drl in mu zagabil mašo, cerkev in krščanstvo, za kar dolgo časa.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Maše pri križevem oltarju profesorja Bombeka z vehementnimi pridigami vred so bile deloma res del njegove privatne vojne proti škofu Grmiču. Ta mu je nato prepovedal pridigati, česar se je profesor tudi vestno držal. Vendar sem vsaj jaz gospoda in njegove maše ohranil v lepem spominu.

      Izbriši
  4. P. Cestnika moram popraviti, da papež Benedikt ni znova uvedel latinske maše, temveč je povedal, da nikoli ni bila ukinjena in jo torej vsak duhovnik lahko obhaja brez dovoljenja škofa. To je bilo potrebno, ker se duhovnike, ki jim je blizu cerkvena tradicija, omalovažuuje in celo preganja. Tudi laike, ki želimo prejeti obhajilo kleče in na usta, se preganja. Prav tako naše otroke. Vsekakor ne bo tako dolgo, ko bo večina zapustila vero in ostali bodo samo prepričani. V nekaj letih bodo francoske župnije upravljali skoraj izključno tradicionalistični duhovniki. Tudi pri nas bo slej ko prej tako. Liturgične zlorabe, vključno z LGBT štolami pa bodo pristale na smetišču zgodovine. Modernistična pastorala je passe.

    OdgovoriIzbriši
  5. Spoštovani p. Cestnik zelo Vas spoštujem in sem Vam hvaležen za Vaš blog. Proti skavtski maši nimam nič toda, kaj pa če ima moj predhodnik zgoraj prav? Vsak, ki vsaj malo sledi internetnim virom, lahko pride do takšnih zaključkov.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Naš odgovor. Skavtska maša - sveta, a nedopustna

      http://ad-dominum.blogspot.si/2018/02/skavtska-masa-sveta-nedopustna.html

      Izbriši
  6. Morda ne bo odveč malo teološke in disciplinarne jasnosti, ki je v zgornjem zapisu zaradi prevelikega poenostavljanja manjka. P. Cestnik, zapisali ste, da se Jezus pri maši uteleša v kruhu in vinu, v duhovniku, v občestvu, ki soustvarja sveto mašo. Mislim, da ta vaša trditev ni ravno najbolj natančna in pravilna. Katoliška Cerkev v zvezi z evharistijo uči nauk o transubstanciaciji (ne pa o učlovečenju), oziroma o spremenjenju kruha in vina v Jezusovo resnično telo in kri (prim. KKC 1373 - 1377). Kristus v evharistiji ni navzoč po utelešenju (učlovečenju/inkarnaciji), ampak po transubstanciaciji, ki se zgodi po posvetilni molitvi. Utelesil se je pa enkrat za vse čase iz Device Marije in postal človek. Med evharistijo in utelešenjem zato ne morete kar postaviti enačaja. Gre za analogijo. Sam princip, ki ga izpostavljate (utelešenje Boga v ljudeh....) je vsaj malo sporen, saj pri maši res ne gre za to, da bi se Kristus v nas utelešal, ampak da bi mi postali deležni njegove narave. Gre torej za obraten princip, kot pa ga izpostavljate vi. Glede disciplinarne jasnosti pa samo naslednje: pri sveti maši mora imeti duhovnik preko albe oblečen tudi mašni plašč. Oltar, pa naj gre za premičnega, nepremičnega ali oltar zunaj svetega prostora, mora biti posvečen ali vsaj blagoslovljen in biti iz spoštljivosti do obhajanja Gospodovega spomina in do obeda pri katerem se podeljuje Gospodovo telo in kri, pokrit vsaj z enim prtom. Kadar se mašuje zunaj svetega prostora, je dovoljeno maševati na primerni mizi (prim. Splošna ureditev Rimskega misala 259 - 270 in 297 - 310). Ker ste duhovnik, ki je v slovenskem katoliškem prostoru prepoznan, bi za pravilnost vaših tez in za pravilno uvajanje vernikov v Kristusovo skrivnost in končno za vaš ugled lahko naredili kaj več.

    OdgovoriIzbriši
  7. Odgovori
    1. Avtor je odstranil ta komentar.

      Izbriši
    2. O duhovniku kot "alter Christus" je govoril papež Benedikt XVI na avdienci 24.6.2009. "As an alter Christus, the priest is profoundly united to the Word of the Father...". Celotno besedilo je na tej povezavi:

      http://w2.vatican.va/content/benedict-xvi/en/audiences/2009/documents/hf_ben-xvi_aud_20090624.html

      Izbriši
  8. Kdo ste, da lahko sodite ali obsojate?

    Ali ste BOG!?

    Glede na zapise združenja, kaže da ima nekdo prste vmes!?

    Na zgoraj zapisano, kaže da nujno potrebujete eksorcista!

    OdgovoriIzbriši
  9. Zame kot kristjana je evharistija najvažnejši del dneva. Ni mi potrebno vsak dan k maši, vendar v globini duhovne duše čutim veliko potrebo po sprejetju evharističnega Jezusovega, da bi bil deležen Njegovega življenja. Včasih se zgodi, da ne morem. Okoliščine mi ne dopuščajo. Pogrečan ta dar. Vem, da to ni nevada. Večkrat grem na weekend in moram dobro premisliti, kje bom zvečer pri evharistiji.
    Ko pregledujem nazaj 50 in več let, se spominjam, kje in v kakšnih okoliščinah sem se udeleževal sv. maše... v katedralah, od starih romanskih do najbolj modernih cekrvah in prostorov pa tudi velikokrat v naravi v okviru počitnič ali duh. vaj. In tudi na domovih, kjer so živeli bolniki. Tudi duhovniki so se znašli v posebnih situacijah, ko ni potekalo prav vse po "regelcih". Bili pa so vsi bistveni elementi, da smo obhajali sv. evharistijo.
    Če prav razumem, so tu bojazni, da nebi zašli v eno ali drugo skrajnost. Tudi sam sem bil deležen neupravičenih napadov predvsem strogih konservativnih kristjanov.

    OdgovoriIzbriši
  10. Podobno kot papež Frančišek se tudi pater Cestnik rad prijazno pogovarja s komerkoli, največje težave z dobrohotnostjo pa ima, ko se kakšen katoličan morda ne strinja z njim.

    OdgovoriIzbriši
  11. Moj Bog, prosim te, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. Me zanima, pa nam Gospod Jezus, prosim, pojasni, na kakšni mizi pa si ti obhajal z učenci zadnjo večerjo, koliko prtov je bilo gor in ali si imel čez albo tudi mašni plašč in - pozor, belo štolo? In ali si pravilno izrekel posvetilne besede. Da se morda nisi zmotil pri kakšnem poudarku ali premoru? Si maševal v latinščini, proti vzhodu obrnjen in v vsem ornafu? Kakšno mašo si imel, predkoncilsko, skavtsko ali zgolj “navadno”? Prosim Te, pridi in nam pojasni. Pa pazi, da boš po reglcih, da Juventutem tudi Tebe ne razglasi za bogoskrunitelja!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ste to vi g. dipl. teolog Sandi?

      Iz vaših vprašanj bi se dalo sklepati, da otrokom razlagate, da je Jezus pri zadnji večerji "maševal". Se motim?

      Izbriši
    2. Sandi se pridružujem tvojemu komentarju !!!

      Izbriši
    3. G. Sandi, kot diplomirani teolog gotovo veste, da Jezus pri zadnji večerji ni maševal, ampak je s svojimi učenci obhajal judovsko pashalno večerjo. Razmislite malo o tej razliki in boste sami ugotovili, kako s svojimi retoričnimi vprašanji streljate mimo in poleg otrok v zmoto zapeljujete tudi babice.

      Izbriši
    4. Najbrž malo kriptična trditev za marsikoga, ki meni, da obstaja naša maša le v Kristusovi maši, tako namreč med drugim prepeva pri ljudskem petju.

      Lefebvrovci namreč trdijo, da je "prava", torej Pij-V. maša ponavzočenje Kristusove daritve na križu, velikega petka takorekoč, ne pa postavitve zakramenta evharistije, torej velikega četrtka. 2VK maša je po njihovi razlagi ne le neprimerna marveč celo neveljavna ipd., saj da bazira na velikem četrtku. Ne vem sicer, kako lahko to dvoje ločujejo, a očitno menijo, da gre.

      Izbriši
  12. Relativno. Vse. Želim vsem relativno lepo nedeljo.

    OdgovoriIzbriši
  13. Zaprmej da tudi Kolbejeve maše v Aušvicu niso bile s skladu s Splošno ureditvijo Rimskega misala.

    OdgovoriIzbriši
  14. Razmišljanje na temo, če blagovoliš:

    https://gospodovasepetanja.blogspot.si/2018/02/43.html#comment-form

    OdgovoriIzbriši