sobota, 17. junij 2017

Katoliški etos in blagostanje

V sredini letošnjega februarja je revija Moje finance objavila lestvico 211 slovenskih občin, kjer se najbolje živi. Ker gre za gospodarsko revijo, je poglavitni kriterij razvrščanja občin seveda gospodarski, h kateremu so dodani še štirje: stanje prebivalstva, zdravje, infrastruktura in odsotnost kriminalitete. Na prvih šestih mestih so naslednje občine:
1. Železniki,
2. Cerklje na Gorenjskem,
3. Žiri,
4. Gorenja vas – Poljane,
5. Škofja Loka,
6. Komenda.
Ker so visoko ocenjene še druge gorenjske občine iz okolice Kranja, lahko rečemo, da se pri nas najbolje živi v pasu, ki gre od Žirov do Komende, od Spodnje in Zgornje Sorice do Adergasa.


Poznavalcu cerkvenega življenja takoj pade v oči, da »najbolje živeči« pas ni daleč od »verujočega« pasu; da se torej pas gospodarsko, demografsko, zdravstveno, infrastrukturno in varnostno najboljših slovenskih občin pokriva s pasom župnij, ki so versko stabilne, nekatere med njimi tudi pastoralno nadpovprečne. 

Naključje? Očitno ne. Poglejmo v druge regije. Po izračunih Mojih financ se na Dolenjskem najbolje živi v Novem mestu, ki je z 8. mestom na lestvici tudi najviše postavljena mestna občina. Pomnimo, da je Novo mesto najmanj sekularizirano med slovenskimi industrijskimi mesti. Na Štajerskem se najbolje živi v Nazarjah in v Zrečah, v dveh krajih, ki dobro ohranjata katoliško identiteto in tradicijo. Pogled na primorski konec razkrije, da se nadpovprečno dobro živi tudi na Vipavskem, ki prav tako beleži lepo pastoralno statistiko. 

Iz obravnavane lestvice ne bomo delali »dokaza« o katoliški gospodarski in politični odličnosti. Ne bomo se prenaglili že zato, ker ista lestvica pokaže nekatera domnevno »ateistična« okolja (npr. Ljubljana), v katerih se zelo dobro živi, ter kakšno tradicionalno katoliško okolje (npr. kosi Haloz, Prlekije in Prekmurja), ki visi na repu lestvice. Bomo pa odločno bolj samozavestni, ko nam bodo naslednjič kakšni razlagavci solili pamet o tem, da sta si katoliški etos in gospodarski razvoj vsaksebi. Slika je obrnjena: katoliški etos spodbuja splošni razvoj.

Še to. Obstaja razvpita teza o »protestantski etiki in duhu kapitalizma«. Ali ne bi bilo moč pri nas razviti tezice o »gorenjski katoliški etiki in blagostanju«?


* Besedilo je bilo najprej objavljeno 11. 6. 2017 kot uvodnik v tedniku Družina.

3 komentarji:

  1. Mar ti izsledki zdaj defitivno dokazujejo, da bog je?

    OdgovoriIzbriši
  2. Ja Rado, prav TO !
    Ljudje, ki verujejo, da Bog je , se tudi trudijo živeti po njegovih zapovedih. To je; pridno delat in pošteno zaslužiti, kar zaslužijo pametno naložiti in uživati, del tega tudi deliti s potrebnimi. Sprejemati otroke "toliko, kot jih Bog da" (Selška in Poljanska dolina sta najbolj rodovitni v Sloveniji). Vse to, da miren spanec in zdravje, kar je glavni pogoj za SREČO !!!

    OdgovoriIzbriši
  3. Babica,
    tisto kar ti dokazuješ je, "da vera v boga koristi". O obstoju boga v tej zvezi še ni ničesar povedanega . . .

    OdgovoriIzbriši