Kristusova legija in nje drama

Rimski avtobus z mehiško registrsko tablico

Legionarji med molitvijo križevega pota
(blogs.21rs.es)

Bili so oblečeni v elegantna črna oblačila z rimskim kolarjem. Vsa ukrojena enako. Vsi so bili lepo počesani na prečko in vedno gladko obriti. Proti papeškim univerzitetnim ustanovam so se skozi središče Rima vsak dan prebijali na svojih avtobusih, ki so imeli mehiške registrske tablice. Šofer je bil eden izmed njih - mladenič v kolarju. Običajno sta me avtobus ali dva nekaj po osmi uri zjutraj prehitela na Corso Vittorio Emanuele II v višini Piazze Navone. Gledal sem s pločnika vanje, oni niso nikoli gledali vame. Oni niso gledali na pločnik. Na avtobusu so brali. Med bogoslovci na Gregoriani je krožila legenda, da na avtobusu vsi berejo isto knjigo na isti strani in da če kdo pogleda na pločnik, mora to povedati pri spovedi. Ampak legenda je bila morda le sad naše intelektualne vzvišenosti nad onimi, ki češ da ne razumejo sodobnih izzivov za Cerkev in se jim toži po starih časih.

Lepo počesani in v črno odeti fantje so bili l. 1941 v Mehiki ustanovljeni Kristusovi legionarji (LC – Legio Christi). Bili so veselje rimskih starih mam ter zagovornikov konservativnega pastoralnega zasuka. Imeli so mladost, poklice, polna semenišča. Za marsikoga so bili živ dokaz, „kaj danes vžge“, kam nam je vsem iti. Redovi, ki so koncilsko „posodobljenje“ Cerkve (aggiornamento) menda razumeli preveč radikalno in dobesedno, so izgubljali duhovne poklice. Oni, ki so na tiho hoteli v čas izpred koncila, ki so med seboj in sodobnim svetom postavljali zid, pa so jih imeli na pretek. In če Duh govori po poklicih, se ve, katera smer je napačna in katera pravilna. Tako nekako se je razmišljalo. Številke so govorile. Tisti drugi smo morali skloniti glavo.

Izza fasade: spolne zlorabe redovnega ustanovitelja

Fallitur visus - fallitur visio, so rekli Latinci. Po naše: nič ni tako, kot se zdi. Danes vemo: konec osemdesetih so se v Vatikanu že nabirale obtožbe zoper ustanovitelja Kristusovih legionarjev. Duhovnik Marcial Maciel naj bi spolno zlorabljal fante iz reda, ki ga je sam ustanovil. Dramatično je pričevanje, ki ga je za španski katoliški portal Religión Digital decembra 2013 v video obliki podal zlatomašnik Félix Alarcón. Don Félix, danes škofijski duhovnik, je kot mladenič vstopil v Kristusovo Legijo. Bil je spolno zlorabljen od Marciala Maciela, nato pa še psihično in duhovno (ko je treba zaradi „ljubezni do Boga in Cerkve“ molčati). Don Félix pravi, da je bila duhovna zloraba hujša od fizične. Kljub temu je zmogel velik korak. Bil je eden izmed osmih žrtev, ki so se ojunačile in cerkvenim instancam ovadile Marciala Maciela. Obtožbe so se nabirale, nabirale,... in ostajale v predalu. Zakaj postopek ni stekel? Kdo ga je ustavil? 

Marcial Maciel, ustanovitelj
Kristusovih legionarjev (catholic.org)

Marcial Maciel je bil „odstranjen“ šele z nastopom papeža Benedikta XVI.. Se pravi, skoraj dvajset let po vloženih obtožbah je nemoteno deloval v svojem redu, se sprehajal po Mehiki in Rimu ter kot ustanovitelj hitro rastočega reda sprejemal častne poklone v Vatikanu. Vatikanistka Paloma Gómez Borrero v knjigi „Od Benedikta do Frančiška – konklave sprememb“ Macielovemu primeru posveča poglavje z naslovom „Izdajalski vojak“. Iz napisanega je razvidno, zakaj se je Macielu uspelo tako dolgo obdržati na sceni. Prvo: njegova izjemna sposobnost, da je na zunaj deloval skorajda svetniško. Molil je s skoraj mistično pobožnostjo, pravijo priče. Povrh je navduševal s svojim ideološkim antiliberalizmom. S tem je mnoge, vključno ljudi iz vatikanskih nadzornih organov, preprosto očaral in zavedel. Drugo: znal je mrežiti in imel je denar. Usluga temu, usluga onemu, kuvertica z darilom za tega, kuvertica z darilom za onega. Prelat Charles J. Scicluna (danes je škof na Malti), eden izmed najpomembnejših vatikanskih borcev proti pedofiliji iz obdobja prejšnjega papeža, o Macielovi moči razlaga: „L. 2004 je Maciel v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja praznoval šestdeset let svojega duhovništva. Tam je bila vsa rimska kurija, vključno s kardinali in škofi. Edini, ki je ostal doma, je bil kardinal Ratzinger, prefekt Kongregacije za nauk vere. Dobro je vedel, koga je imel pred seboj. Mesec dni zatem je sprožil postopek proti njemu. To je bilo za Ratzingerja zelo naporno, saj je vedel, kako zelo so cenili Maciela v kuriji.“ Dodajmo še tretje: Marcial Maciel si je zagotovil slepo pokorščino v svojem redu. Sociološko gledano je red v odnosu do njega deloval kot sekta v odnosu do guruja.

Marcial Maciel je umrl l. 2008. Po smrti se je o njegovih nečednostih zvedelo še več. Ne samo zlorabe fantov, tudi drugače razuzdano ter za duhovnika in kristjana neprimerno življenje. Knjige, članki, blogi, dokumentarni filmi poročajo o otrocih z vsaj dvema ženskama, o spolnih zlorabah lastnih otrok, o razkošju, o velikih kupih nakopičenega denarja, o drogiranju, o redovnicah na meji suženjstva,... Ko je ležal na smrtni postelji, pravijo, da je bil ob njem ne brez razloga eksorcist ter da je odklonil spoved in bolniško maziljenje. 

Rešilni razloček med kdo je ustanovitelj in kaj je ustanovitev 

Bo Legio Christi po vsem tem preživela? Lahko obstoji redovna skupnost, ki jo je ustanovil dvoličnež, posiljevalec in sploh trdovratni grešnik? Problem, ki se je zastavil v zadnjih letih, ni bil samo disciplinski temveč teološki. Teologi Kristusovih legionarjev se naslanjajo na razloček, da imamo redovniki „karizmo ustanovitelja“ (el carisma del fundador) in „ustanovitveno karzimo“ (el carisma fundacional). Marcial Maciel je na začetku res imel osebno karizmo za ustanovitev reda, vendar se ji je popolnoma izneveril. Preživela pa je ne glede na njega ustanovitvena karizma. Se pravi, Božja volja, da red Kristusovih legionarjev nastane in obstane, še velja. Ločiti moramo grešnega človeka in Božja dela, ki se lahko zgodijo tudi preko grešnega človeka.

Teološki razloček je bil pomemben, saj so se v zadnjih letih širile domneve pa tudi zahteve s strani javnosti, naj se red Kristusovih legionarjev razpusti. Na vprašanje, kaj storiti z Legijo, je Félix Alarcón rekel, da ne ve, če jo je treba ravno razpustiti, zagotovo pa jo je potrebno globoko prenoviti „Takšna kot je, mora izginiti,“ je dejal zlatomašnik. „Okuženosti“ sistema ne gre podcenjevati. Ljudje, ki so vedeli, pa bili tiho, so še v sistemu. Nekateri člani Legije pa so obtoženi, da so tudi sami spolno zlorabljali mlajše. 

Eduardo Robles Gil je pred težko nalogo
(vidanueva.es)

Kristusovi legionarji so pod budnim očesom papeža Frančiška prejšnji mesec obhajali generalni kapitelj. Kot pravijo poznavalci, je tudi zaradi papeževega pritiska zmagala linija za temeljito očiščenje, za popolno solidarnost z žrtvami in za globoko prenovo reda. Nov vrhovni predstojnik je Eduardo Robles Gil, ki je že poprej vodil komisijo za raziskovanje spolnih zlorab v redu. Pred kratkim, 6. februarja, se je Kristusova Legija v posebnem pismu opravičila žrtvam in prosila za odpuščanje. Bo to zadostovalo? Te dni je GCE, mehiška ustanova za raziskave javnega mnenja, objavila rezultate ankete, po kateri samo 10% Mehičanov kesanje Legionarjev dojema kot popolnoma pristno.

Sklonjene glave

Tisti drugi smo morali pred dvajsetimi leti skloniti glavo. Lepo počesani Kristusovi legionarji in njim podobni „so morali rasti, mi pa se manjšati“. A Bog me danes varuj vzklika: „Saj sem že takrat na rimskem pločniku vedel, da je vse to fasada!“ Sklonjena glava mora ostati sklonjena. Dobro pa je, da nas je po vseh teh dogodkih nekaj več, različno oblečenih in počesanih, ki imamo danes sklonjeno glavo. Vsi smo enako v šoli. Eden je naš Vodnik.