Jean-Marie Lustiger - Jud in kristjan

Kardinal Lustiger l. 2005 v Auschwitzu.
(foto: AFP)

O pariškem kardinalu Jean-Marie Aronu Lustigerju (1926-2007) se je v devetdesetih po cerkvenih hodnikih v Rimu reklo: „Lustigerja nihče na mara. Judje, ker je kristjan. Kristjani, ker je Jud. Pariški intelektualci, ker je bolj izobražen od njih.“

To se je reklo, kot se reče šala. Nismo vedeli, da se je v tej šali skrivalo veliko resnice o osebni kardinalovi bolečini. Ta bolečina je bila tolikšna in tako svojska, da so o njej posneli film.

V ZDA film nosi naslov The Jewish Cardinal (Judovski kardinal), njegov izvirni francoski naslov pa je Le métis de Dieu (Božji mestic). Te dni ga vrtijo na Festivalu judovskega filma v New Yorku. Na Youtube lahko vidite trailer, ki je zanimiv že zato, ker prikaže enega vrhuncev zgodbe: opravičilo Janeza Pavla II. kardinalu Lustigerju za vse trpljenje, ki mu ga je nanesla pripadnost Cerkvi in pokorščina papežu.

Za kakšno trpljenje gre? Mlademu Aronu Lustigerju so nacisti v Auschwitzu ubili mater. Očetu je uspelo preživeti in se skriti na jugu Francije. Še pred materino smrtjo se je Aron kot štirinajstletnik odločil za krst in postal kristjan. Njegov oče se je po vojni tudi s pomočjo samega pariškega rabina trudil, da bi izničil krst, vendar brez uspeha. Jean-Marie je vstopil v semenišče in bil l. 1954 posvečen v duhovnika. Zgodba bi ostala skrita široki javnosti, če ga Janez Pavel II. l. 1979 ne bi postavil za škofa v Orleansu in dve leti kasneje za nadškofa v Parizu. Janez Pavel II. je s to potezo hotel prispevati k dialogu med judovstvom in krščanstvom.

Prizor iz filma Judovski kardinal.
(vir: rfi.fr)

Lustigerju je bilo naloženo veliko. Njegov oče je sinovo krščanstvo že prej razumel kot izdajstvo judovsta in ta družinska bolečina ni nikoli pojenjala. Določeni judovski krogi so postavitev spreobrnjenega Juda na položaj pariškega kardinala razumeli kot provokacijo. Določeni katoliški krogi so gojili hladen, nekateri (npr. nadškof Marcel Lefebvre) pa kar odprto odklonilen odnos do židovskega člana francoskega episkopata. Bil je velik kritik nacionalizmov in zato v spopadu z Le Penovo desnico. Zaradi svoje zvestobe rimski pastoralni liniji ni bil preveč priljubljen niti pri liberalnih klerikih. Jean-Marie Aron Lustiger je bil postavljen na samo presečišče zgodovinskih in cerkvenih dram in je kljub vsem težavam veliko storil za dialog in spravo. Janez Pavel II. je stavil nanj do konca in ga je še l. 2005 kot svojega osebnega predstavnika poslal na slovesnost ob 60. letnici osvoboditve taborišča Auschwitz.

Morda bi bilo za vse lažje, če bi se Jean-Marie Aron Lustiger odpovedal judovstvu. Tega ni nikoli storil. Dejal je: „Rodil sem se Jud in to bom ostal, čeprav je to za mnoge nesprejemljivo. Verjamem da je poklic Izraela, da razsvetljuje nejudovske narode. To je moje upanje in verjamem, da je krščanstvo način, da ta poklic uresničimo.“

Upajmo, da film o tem velikem človeku dvojne pripadnosti pride kdaj tudi na slovenske ekrane.