ponedeljek, 02. september 2019

Cestnik črnosrajčnik, Cestnik parazit


Dandanašnji je v Sloveniji tako, da so normalni dogodki več vredni kot dogodki s presežki. In en tak normalen dogodek je bila okrogla miza o pohlepu, ki jo je 29. avgusta pripravila založba Goga na novomeškem Glavnem trgu, o njej pa poročal tudi Val 202 (link). Okroglo mizo je vodil Samo Rugelj, gostje smo bili trije: evrokomisarka Violeta Bulc, pisatelj Miha Mazzini in moja malenkost.

Pri nas so normalni dogodki več vredni kot dogodki s presežki, ker smo politično in idejno pretirano polarizirana družba. Iz normalne različnosti delamo nenormalno razdeljenost, iz normalne tekme interesov delamo nenormalno psihološko stanje državljanske vojne. Nenormalnost postane dominantna do mere, da je normalnost videna kot deviacija in kot grožnja. 

***

Pristaši nenormalnosti se ob normalnem dogodku malodane zgrozijo. Čutijo se dolžne alarmirati okolico.

Zlasti če je vpleten duhovniški lik. To je lik, ki že zaradi svoje simbolne in zgodovinske valence hočeš ali nočeš vznemirja. Ne vem, kako je bilo z Bulčevo in Mazzinijem, jaz sem na Twitterju izpod tvita, ki je vabil k poslušanju posnetka na Valu 202, hitro fasal klofuto z leve in klofuto z desne.

Tviteraš z leve: »Ko razmišljajo črnosrajčniki, ugasnite radio.«
Tviteraš z desne: »Saj /Cestnik/ dobi socialko iz proračuna, brez da bi kaj delal.«

Za levega sem že zato, ker sem duhovnik, fašist (oz. klerofašist), ki ne sme imeti pravice do govora, sploh ne na javnem radiu. Za desnega sem očitno brezdelnež in parazit, ki ga država futra, ko mu krije socialne in zdravstvene prispevke.

Priznam, v obeh primerih me je pogrelo, da bi prenapetežema pariral in kaj bolj osebnega poargumentiral (1. da nisem fašist in obtožba črnosrajčništva grdo žali mojo rodbino; da sem potomec ptujskih mož, ki so že pred 2. svetovno vojno delovali protinacistično; da je Gestapo mojega starega očeta zaprl in mučil ... 2. da mi država ne plačuje prispevkov, ampak po volji pokojnega Drnovška le del slednjih; da nisem brezdelnež, saj sem v 16 letih župnikovanja med drugim vodil obnovo devetih spomeniško zaščitenih streh; da ob tem v veselje mnogih pišem bloge, od blogerstva pa ne dobim niti centa in ga tudi ne pričakujem ...), a sem raje ugasnil Twitter.

Kajti če se greš zagovarjat pred prenapeteža, ki je iz nenormalnosti naredil normo, ga povrh vsega priznavaš za sodnika. Odrejaš mu mesto nad seboj. Tega pa si njegova popadljiva drža ne zasluži. Jezus je pred svojimi sodniki, zlasti pred samovšečnim in spektakla željnim Herodom, molčal.

Poleg tega je nevarno, da prenapeteževa nenormalna norma tudi v tvojih normalnih očeh sčasoma postane norma. Zato, ker si normalen in se na normalnih dogodkih meniš z normalnimi ljudmi, se lahko ob tolikem laježu nenormalnežev začneš počutiti čudnega, v nadaljnjem obdelovalnem procesu celo krivega.

***

Ker se napadi name na spletu več ali manj redni, poskušam razumeti 8. blagor iz Matejevega evangelija: »Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.« 

S tem, da blagor korigiram na nekoliko »nepobožen« način. Za to, da o meni lažejo in me blatijo, poskušam pridobiti kakšno zadoščenje že na zemlji. Naj jih naštejem.

Blagor je, če lažejo o tebi, saj ti pomagajo na notranji poti do resnice o tebi. Če bi te hvalili in se ti prilizovali, ti pa bi se tega veselil kot majhen psiček gospodarjevega božanja, bi te duhovno deformirali do neprepoznavnosti – izgubil bi stik sam s seboj.

Dobro je, da te napadajo nacionalistični ultra-desničarji. Napadi nate kot katoliškega duhovnika so koristni, saj pomagajo do zbistritve pozicij. Ultra-nacionalizem je namreč poganski in se samo taktično dela lepega do krščanstva.

Blagor je, ko levičarji zahtevajo ugasnjene radie, ko ti govoriš. Saj to pomeni, da tvoja beseda neko težo v tej družbi vendarle ima. V čast ti je, da se v bipolarno nenormalnost instalirani ljudje ob tvoji besedi počutijo neprijetno.

Blagor je, če te tepejo z leve in desne, saj tako ostaneš na sredini. Če bi te tepli samo z ene strani, bi te lahko že po fizikalnih zakonih odneslo povsem na drugo stran.



* Foto B.C.

3 komentarji:

  1. Dragi Brane! Nekoč sem bral o nekih misijonarskih mučenikih, mislim da v Afriki? Prišli so v neko selo, tam pa so ravno imeli neke pripetije. Zato so jim vaščani poslali delegacijo naproti, ki jih je izjemno vljudno naprosila, naj odidejo, ker imajo danes nekaj. Morda shod stranke? Morda žegnanje? Pogreb? Volitve? Morda kraljevo ohcet? Misijonarji se niso zmenili; šli so naprej in pred totemskim šotorom v tla zapičili svoj križ. Bili so na hitro pobiti, nasilneži nespoštljivi. Razumem domorodce, ne razumem pa takih misijonarjev. Meni se zdijo osli, sorry.

    Kaj hočem povedati? Cel kup je nesmiselnih mučenikov Cerkve. Zakaj riniti na ladjo, kljub slabemu vremenu, ta pa se potopi? Tudi take mučenike imamo. Pa so bili opozorjeni.

    Slovenija ni neka lagodna romanska dežela, sredozemska, pred 25 leti. Ko si cenjen duhovnik, povsod lepo sprejet, dekleta te ogledujejo, škofje zadovoljno kimajo, ljudstvo pa te vabi na ohceti in shode. Slovenija ima povsem drugo poslanstvo; tu ni Oliverjev Split, kjer nenehno diši po ribjih dobrotah, vinčku in namazani koži. Slovenija je FRONTA. Ker ima Slovenija poslanstvo. Slovenija je frontni rov, v katerega skačejo s handžarji, kajti zbira se Božja vojska - zbira Oče tujce, da mu bodo pokvarjene sinove tepli.

    Slovenija je bojišče. Ker je le nekaterim Slovenskim narodom dano, da bodo v prihodnost Zemlje prenesli Živo Božjo Besedo, Živega Jezusa. Glavno nalogo pri tem bo imela Poljska. Slovenija pa je njena izgubljena sestrična. Torej ima prav tako del Naloge. Če hoče ali ne. Četudi je skur..na sestrična.

    Treba bo dojeti, da je Kristusov Evangelij borbeno orožje proti zlu, demonu, ne pa za druženje s tistimi, ki nimajo nobene prihodnosti. Še morda celo pretirano tolerantni sveti Peter ne more zadržati očetovskega opomina, ki velja tako za one, kot za padle-krščene:

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=2+Pt+2%2C17-22&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Twitter: malo Boga je na njem. Pravkar sem odprl račun, da bo kdo več morda prišel do brezplačne knjige o Najsvetejši. Pa se ne morem zadržati kdaj kaj aktualnega twitniti. In ker vidim, da obstaja nekaj različnih razredov tviterašev, morda trije, štirje, vidim tudi, da se ti med seboj ne mešajo, ne štekajo. Zato je res bolje kdaj biti tiho, in človeka (če pretirava) v duhu poslati tja, kamor sam rine. Ker kdor je v Svetem Duhu, mu je ta opcija dana, poleg "mute" in "block".

    OdgovoriIzbriši
  2. Še celo duhovniki kdaj pridigajo tisto zgodbo o očetu, sinu in konju, kjer se ponavlja: "Sreča, nesreča - kdo ve?" Pa bi žalujočim duhovnikom tole zgodbo dal v premislek:

    Videli boste, da med "zakletvo" duhovnik zre predvsem v nevesto. Karma torej, posebna čustvena vez. Kar se po nekaj sekundah tudi potrdi:

    https://twitter.com/cctvidiots/status/1169054952662032386

    Zdaj pa: je to sreča ali nesreča? Kakor gledaš. Biti sam v bazenu z nevesto, ko jo že tako občuduješ - je to sreča ali nesreča? Kakor za koga. Buda je rekel, da če hodiš po velemestu in se z nekom oplaziš z rokavom, si imel s to dušo interakcijo že skozi 500 življenj (po naše je 500 x 75 = cca 38.000 let življenja naše duše). Kaj šele, če se z nevesto zvališ v bazen? Je torej sreča ali nesreča srečati staro znanko? Odvisno od konteksta: če iščeš Boga, je to NADLOGA; če pa si bolj posveten duhovnik, ki se rad druži s komurkoli, pa je to nek trenuten blagoslov.

    Tudi tisti, ki nas kdaj preklinjajo, so naši znanci že milijone let. Ker naše duše so večne. Lahko pa da so že milijone let na hudičevi strani stvarstva? Ali pa so na Božji strani, a so le jezni, ker nam še vedno ni nič jasno? Ker že milijone let še vedno ne znamo zavzeti prave strani in se je tudi držati, to je Božje? Kjer je Pravičnost skupaj z Ljubeznijo. Kdor tega ne razume, je nsi: drsi tja, kjer ni tal. Pa tudi v tem primeru: je to sreča ali nesreča? Kdo ve. Odvisno od naše vere. Če verujemo v Živega Gospoda, in smo čistih src, bo vse obrnil v dobro, torej že zdaj nismo jadikovalci. Če pa verujemo vase in v ljudi, verujemo v hudiča, in konec bo še večje jadikovanje, kot je današnje.

    Pa Bog nam pomagaj. Svet je zapleten, mi pa smo neumni. Usmili se nas Jezus, usmili!

    OdgovoriIzbriši
  3. Hello,
    Many thanks to you Martine for telling me about Mr Jacques DELAROSIERE. He is truly the messiah just as you have said so well. He granted me in less than 48 hours

    a loan of 180,000 euros on a low interest rate of 3% per year that I will repay over a period of 5 years and I have several colleagues who also received their

    ready at his level.
    I thank you again because it is because of you that I arrived there, and I owe you a service since I was in a financial stalemate with three

    children because my husband died last year in a traffic accident and I was crumbling under debts but today thanks to your testimony, my children and

    I have been smiling again and we are currently living in our house. I am posting this message because I promised to give it also as a testimony if I received

    my credit. I strongly advise you to address him and you will be satisfied but attention to you who do not like to repay the credits has good date.
    I can leave you his contact address email / banque.generale@gmx.it


    I apologize for the inconvenience and thank you for your understanding

    OdgovoriIzbriši