ponedeljek, 05. avgust 2019

Duhovnik-čarovnik



18. septembra 1863 je severni del Celjske kotline zajelo hudo neurje. Kot je takrat za ljubljanske Novice poročal Jožef Iskrač Frankolski, je pas od Šmartnega v Rožni dolini do Žičke kartuzija ostal »brez trave, brez perja in brez sadja, grozdja in zrnja. Drevje je ležalo po gojzdih podrto in izruvano; ...« Ljudje pa so si »otožni nesrečo pripovedovali in uganjali so: kdo je neki točo naredil?«

In na koga so najprej posumili, da je »naredil točo«? Na duhovnike. Iskrač v istem članku piše:
Nekteri so čenčali, da so jo duhovni napravili, ki so se za neko faro trgali, da bi jo dobili, pa jih je drugi spodlezel, in zato so mu točo poslali. Nekteri so celo trdili, da je stara baba nekega kaplančiča v oblacih vidila, pa ga z megle na tla vrgla, da si je nogi polomil.

Da duhovniki berejo »kolomoniš bukvice« in znajo »delati vreme«, je kot podtalno izročilo slovenskega katoliškega podeželja seglo še v sredino prejšnjega stoletja in čez. Pomnim, ko so stare tetke na Hajdini ob kožuhanju vedele povedati o župniku, ki je na služenju vojaškega roka sovojakom ukazal tesno zapreti vsa okna na vojaškem objektu, v katerem so bili. Nakar je iz neke svoje knjigce načaral strašno nevihto, ki »bi uničila sedem far, če bi ven prišla«, tako pa je ostala v tisti kasarniški sobi.

Zadeva ni smešna. Ko sva se pred kakšnim mesecem o tem menila s teologom Dragom Ocvirkom, mi je slednji vedel povedati o duhovniku, ki je še v sredini prejšnjega stoletja moral s fare, ker ga je ljudski glas krivil za hudo nevihto s točo. Pred neurjem so ga namreč videli krožiti okrog cerkve in brati »kolomoniš bukvice«. Zastonj jih je prepričeval, da je sicer pred nevihto res hodil okrog cerkve, ampak da je molil brevir. Sam Drago Ocvirk je na služenju v JLA od nekega sotrpina bil silno resno vprašan, če kot študent teologije zna čarati.

O lovu na čarovnice, srednjeevropski histeriji iz 17. stoletja, slišimo ogromno floskul. Če preberemo kaj resnega o tem, smo, če smo odločno feministično in antiklerikalno konfigurirani, lahko tudi presenečeni. Ali veste, da je bilo na Slovenskem 1/3 obtoženih za čarovništvo moškega spola in – pozor! - med njimi dva duhovnika?

* * *

Duhovništvo je služba, ki jo poznajo vse religije in civilizacije (sebi prikrojeno tudi militantno ateistične). Duhovnik je arhetipski lik, kombinacija jungovskega »modrega starca« in »očeta«, ki veže nase ogromno simbolnih in moralnih stremljenj, zavednih in nezavednih - teh zadnjih več kot prvih.

Katoliški duhovnik ni izjema. V dobrem in v slabem. Primer, ko v slabem: četudi se razumsko zelo trudimo, da bi ga dvignili nad naravnoreligiozni napon in praznoverje, ga vedno znova najdemo v obojem. Četudi nočemo, da bi katoliškega duhovnika umevali kot šamana in vrača, ga vedno znova kdo umeva tako. 

Da so še donedavnega kakšne preproste duše katoliškemu duhovniku pripisovale moč čaranja, govori o tem, koliko naravne, celo poganske religioznosti je ostalo v nas. Pa tudi o tem, kakšen misteriozen lik, hkrati rahlo strašljiv in privlačen, ostaja duhovnik v ljudskem imaginariju.

* * *

Danes se zdi, da je so duhovniki-čarovniki vendarle mimo. Pa res? Poglejte medije! V času kislih kumaric je bralstvo najlažje pritegniti s kakšno pikantno zgodbo o duhovnikih.

Družba potrebuje nekoga, na katerega bo pokazala s prstom. Mediji ji servirajo in že smo pri čarovnikih na drugačen, »nevremenarski« način. Arhetip deluje.

Medijski postopek gre v dveh korakih: 1. medij v bralstvu že z besedo »duhovnik« vzbudi prastaro arhetipsko zanimanje; 2. medij sune duhovnika na tla in - ah, junaški medij! - razbije duhovniški mit.

Kako je že o tem drugem koraku pisal Jožef Iskrač pred 156 leti? Takole: »... stara baba je nekega kaplančiča v oblacih vidila, pa ga z megle na tla vrgla, da si je nogi polomil.« (Vsaka podobnost med Iskračevo dikcijo in prekmursko aktualnostjo je zgolj naključna.)



* Foto B.C.: ulični pantomimik, Granada (Španija), 2013. Citirani Iskračev članek je v monografiji Iskriva Iskrača (Celje, 2019), ki jo je sestavil, uredil in izdal Matija Založnik.

8 komentarjev:

  1. Problem je, ker ljudje vse, česar ne vidijo, obstaja pa, smatrajo za "duhovno". A Resnično duhovno je le Nebeško Kraljestvo, skoraj vse ostalo pa spada v energijski materialni svet, četudi je nevidno. In tako tudi duhovniki ne ločijo med ljubeznijo, ko se v vročici srca in telesa dva približujeta k parjenju; in Ljubeznijo, ki je transcendentna, popolnoma čista vseh zemeljskih stremenj in je Ljubezen med Bogom in čistimi dušami, ki Ga Ljubijo.

    In je res tole: kdor zna zdraviti, zna tudi ubijati. Doktor v zavrženi bolnišnici za reveže je, ko je odšel v kupleraj rešit maltretirano deklico, pretepačem, ki so ga obstopili, dejal: "Bojte se slabega doktorja!" Napadli so ga, a je vsakemu posebej nekaj storil: lomil roke in noge in iz tečajev vrgel ramena, kolena, kolke ter čeljusti. Potem je stažistu rekel: "Pretiraval sem. tako doktor ne sme delati! " In sta odnesla in rešila deklico. Glejte film Rdeča brada (Aka hige; Red beard).

    Srečal sem osebo, ki zdravi ljudi, tudi izginule menda najde. Ustavil sem ga in vprašal: "Ali imate tudi kaj proti toči?" Še preden sem vprašanje končal, je rekel: "Lahko jo naredim. 100 odstotno." Nasmejal sem se, ne hvaaaalaaa, in odšel naprej.

    Dva od Jezusovih učencev, brata, sta lahko priklicala grom in strelo, in takšno je bilo njuno ime: Sinova groma.

    Kdor je v Svetem Duhu, ko on zaveže komu, mu je zavezano v nebesih, in ko on odveže komu, mu je odvezano v nebesih. Kdor Odrešuje, tudi zasužnjuje, če je to nespametnemu v korist, da se česa nauči. Tudi policist in sodnik lahko izpustita ali aretirata. Kaj šele Gospod.

    Kdor je natančno preučeval svetnike, je našel, da je v skrajnem primeru sveti L. Mandić tudi koga na daljavo in na hitro "odvzel", da je s tem rešil drugo osebo in nje družino, pa mrtvega dušo.

    Tudi življenjepis svetega Vianeja priča popolnoma identični dogodek.

    Evangelij (pisma) pa govori, kako je sveti Pavel pismeno zagrozil, da bo z nekaterimi storil, kot je že s katerimi. 1 Kor 5:

    "Vi pa se še bahate, namesto da bi bili žalostni in bi tistega, ki to počenja, pognali iz svoje srede. Res sem telesno odsoten, toda v duhu sem navzoč. Zato sem – kakor če bi bil med vami – v imenu našega Gospoda Jezusa že sklenil: ko bomo zbrani vi in moj duh, bom tega, ki to počne, v Moči našega Gospoda Jezusa izročil satanu v pogubo mesa, da bi se njegov duh rešil na Gospodov dan."

    In vsi vemo, kaj je ta Moč, ta duh v hipu storil, preko Petra, Hananiji in njegovi ženi Safiri. Takoj so ju zagrebli.

    Če so duhovniki in škofje danes nezmožni groma ipd, so nezmožni ozdravljanja. Če so nezmožni boja s hudičem in izganjanja, so nezmožni službe Odreševanja. Torej so jalovi. Bojte se torej dni, ko se bodo ljudje posmehovali, da lahko župnik prikliče grom! Ker potem ne bodo več verjeli v duhovščino. Zelo blizu tega smo. Jezus Gospod namreč govori in Pavel z Njim, da se nebeško Kraljestvo širi S SILO in močni ga osvajajo; Jezus je bil maziljen od Očeta s Svetim Duhom IN Z MOČJO; in Pavel pove:

    "Kajti naš Evangelij ni prišel med vas samo z besedo, ampak tudi z MOČJO in Svetim Duhom ter s popolno zanesljivostjo."

    Ko tega ni, ni novih duhovnikov, stari omagujejo zgodaj, narod pa krepeni in je vsak dan bolj redek in bolj demoničen. Grom namreč napoveduje Gospoda.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Vemo, da je Branko še posebno občutljiv na grom in strelo, razumljivo. Pa vendar, napisal sem, da "grom napoveduje Gospoda". In tudi njegov tragični grom v mladosti je napovedal gospoda, duhovnika: Branka.

      Velik je Gospod!

      Izbriši
  2. Zakaj župnik ne bi mogel dežja priklicati po dolgi suši? In obratno? Z dežjem pa lahko pridejo tudi grom, strela in morda po nesreči toča. Kdor ima malo Elijevega duha, mu morda lahko kdaj kaj uspe, če je dovolj "hecen".

    Takole bom povedal, kako deluje Kristusova Moč, kot si to predstavlja tale bebec tukaj. Končujem urejanje knjige o svete Favstine Ljubezni do Gospoda, a zadnja dva meseca varnostnih kopij nisem shranil na zunanji ključek, ker je bil drugje. Včeraj pa se mi računalnik ne vklopi, le en krogec kroži. In tako VES DAN. Kličem strokovnjake: pojma nimajo, najbrž se vsiljene posodobitve nalagajo? A predooolgo, ura ali dve sta dovolj, ne pa ves dan? Groza, če sem izgubil zadnje variante knjige? Mesec in pol brušenja?

    Zjutraj se zgodaj zbudim in vklopim kišto, ki je sicer skoraj nova. Nič, isto. Potem na njem vidim listek, da če je težava, ob vklopu pritiskaj gumb F8. Nič. Večkrat zaganjam na novo, in nič. Grem h Gospodu, a se ne zmeni: »To ni Moja stvar.« Ampak je Tvoja knjiga! »Blagoslovi računalnik,« reče, se mi zdi. Blagoslovim ga v Imenu vseh Treh, ponovno zaženem, in kot norec pritiskam F8. Pokaže se modra stran za pomoč!! Pa to ni res! A ne morem izbrati opcije, ker ne delujeta ne tipkovnica ne miška. Zato zagon ponovim, a se modra stran ne pokaže več. Zato naslednjič gumb F8 pritiskam s skrajno frekvenco hitrosti, kot nor. In stran se spet pokaže, a ponovne ne deluje miška. Tedaj se mi posveti:

    miška in tipkovnica sta priključeni na stari računalnik, KI SEM GA VČERAJ Z MUKO USPOSOBIL KOT REZERVO! Potem sem ju preklopil na novega, izbiral razne možnosti za popravilo, od katerih je »obnova sistema na prejšnji datum« uspela! Zadeva rešena! Hvala Gospod!

    Bog očitno pomaga bedaku, če ta res pritiska gumb »z vsem srcem, z vso dušo, z vsem mišljenjem in z vso močjo«, četudi je tipkovnica sicer priključena na UGASNJENI sosednji računalnik.

    Gospod je velik, večji od bedakov!! Aleluja! Pa Bog pomagaj, če bo tole komu kaj pomagalo. Sam pa sem razmišljal: Mar ni bilo tako že tisočkrat v življenju? Res, Gospod je prišel k ubogim: v duhu ali v telesu. Le duha otroka je treba imeti, kajti odvečna pamet je odvečna. Če pa je odvečne pameti dovolj, imamo današnjo duhovščino, ki meni, da je Bog suho-tiskana beseda, naravni pojavi so samo stvar znanosti, zdravijo naj dohtarji in psiho-kemija, demoni so stvar znanstvene psihiatrije, čudeži pa stvar bedakov. No, glede tega zadnjega imajo prav, a bedak mora imeti otroško vero. To je vse.

    OdgovoriIzbriši
  3. Jona,hvala,ker si tudi meni posvetil,da ni ,pravzaprav,tko slabo bit take sorte bedak.
    Res je,tisočkrat v življenju !
    Me pa zanima,kako potem komentirate"čudodelstva" recimo "bedaka" Jurija Humarja s Primskovega?
    Materializacijo in pdobne njega "čarobnosti"(govorjenje v jezikih,levitacija...)so hkrati uvrstili tudi na čakalno listo za exorciste?
    Z lahkoto bi jih tudi uvrstili,glede na zgornji zapis,med poganske ali kake druge duhovnosti.
    So bili razni Veliki,kot opisuje Jona,potemtakem pogani ali šamani,šarlatani?
    Ali so le znali svoje milosti uporabljati za razne "nadčloveške"(ki morda to niso)pomoči.Na zgolj telesni ali tudi duhovni ravni.
    Če se tako radi kdaj "spotikamo"ob Svetopisemske zapose,se spotaknimo še sedaj in si "nalijmo čistega vina".
    Po celem svetu so ljudje,ki so različnih ver in prepričanj in znajo ozdravljati na ulicah,v cerkvah,pod šotori Amazonke...,a kot,da bi moralo med folkom vladati neko negatvistično naperjenost proti tem ljudem.
    Katoliški pogled naj bi bil karseda zadržan,če že ne nasprotniški.
    Aja,ker to je pogansko in mi nismo oni.
    To ni pogansko,kot prvo,razen,če smartamo,da je vse ,kar ni "krščansko" apriori pogansko.
    Sem se pa spomnil sedaj,da je pred kratkim en slovenski nevemkaj(neku Bukovec,se mije zdi iz Semiča),na Reporterju objavil svoj priklic potresa,toče in neviht nad Tolmin,kjer je metalcamp...torej pazite se,da se takim(ki kao prikličejo gorje)ne zamerite..

    OdgovoriIzbriši
  4. Pozdravljen Kren! Kaj pa kdo more, če je bedak? Nič. Tako mu je dano. Pa tudi kakšne talente ima, ki jih dobi od Gospoda, vsakdo ima kakšnega. Tega mora razviti, še posebej, če je to talent, da ga Gospod PRIVLAČI. Potem je vse lažje: ko se siromak priključi Dobremu Generalu z vso Njegovo vojsko - je siromak še siromak? Je župnik še jalov?

    Jurij Humar je junak mojega srednjega dela življenja. In od nekdaj ga sumim, da je ta velika dela z Božjo Močjo opravljal, katera pa je odvisna od moči namere tega človeka. To moč pa si je treba na trd način priboriti, da gre lahko kasneje Gospodu v službo. Drugače pa, saj veste kakšen je bil klerikalizem tistega časa: smrtonosen, kot je še danes, a na drug način. Bog ne daj, da bi kdo v deželi kak čudež storil! In so zatolkli Barago, da je bežal k Indijancem, pa zatajili Magdaleno Gornik; med seboj so tekmovali, kdo bo ignoriral tudi vidca Franceta Špeliča. Tega je mali milijon. Jurij pa je bil Pavlove sorte, nekaj bojevnika, rad je živel, zato je svoje delo zavil z "nitjo okoli bezgovega grma", da je bila Cerkev mirna, pa še ga je preganjala, ker je mrtvo obudil, da je povedala resnico. No, saj zdaj bi ga pa beatificirala, bi ji prav prišlo, a ne ve kako? Zato veliki mistiki skrivajo svojo božjost, da jim je še kakšno leto živeti.

    Tudi pogani lahko opravljajo Božja dela, saj so prav tako Božji otroci, imajo Božjo iskro v sebi. Morda pa niso pogani, le da Očeta imenujejo z drugim Imenom? Vsakdo ima lahko razne moči, ne glede na vernost, a le tista dela, ki jih opravljajo v veliki veri v Gospoda, lahko štejemo v Božja dela. Ker le tako je izvajalec rešen samega sebe in služi Drugemu, torej Prvemu. Faraonovi svečeniki so počeli iste trike kot Mojzes, a on je služil Očetu, oni pa faraonu in sebi.

    Vse ostalo je "lokalna politika". Človek je pač človek, in kot pravi poljska pesnica Grażyna Chrostowska, ubita v Ravensbrücku pri svojih 21h letih, o ljudeh in sebi, v mojem bednem prevodu:

    Izza rešetk so v soncu drevesa zelena,
    majhne gredice drobnih cvetic.
    V dalji je košček modrega néba
    in te zveste besede: »Môli za nas«.

    Ljudje so povsod in vedno enaki,
    zakaj jih čakati, le kaj drugega so?
    Okrutni in bedni, majhni, puščobni –
    in jaz z njimi. Ni drugega nič.

    Brez Boga smo VSI taka beda, taka brezmejna ničevost, zahrbtnost in hinavščina ter zabitost, da nam nobene svetne slave in čudeži, ki jih morda počnemo, ne morejo pomagati. Kdor pa je totalno z Bogom, je Božji, in SIJE, SIJE. A ta sij, ki je Življenje, zaznajo le Božji otroci. Za njih Pavel pove, kdo so:

    "Za Božje otroke ne veljajo otroci po mesu, marveč se štejejo za potomstvo otroci po Obljubi."

    Katolištvo ima dobro varovalko v sebi, a je treba imeti tudi jasno oko razlikovanja. Če pa oko ni jasno, je vse telo grešno, pravi Jezus Gospod. Takrat bedak celo Božja Dela ocenjuje za hudičeva. In dobimo Slovenijo, ki nima niti enega priznanega svetnika.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. O,hvala za vaš odgovor.
      Zelo poučni ste.
      Vaša pisanja me spinjajo na nekega pisatelja,kateri je ,vsaj zame eden največjih Slovencev.
      Prebral sem tri ali štiri njegove knjige,bomba!
      Če ste morda to vi,svaka čast,kapa dol,če niste, ravno tako!
      Glede svetnikov pa menim,da neglede na leżernost ali ne našega klera pri dokončni "legalizaciji" svetnikov,se"oni" s tem "našim problemom"ne obremenjujejo preveč.
      Kdor si sam zeli kaj zvedeti o svetih ali velikih ljudeh(v Božjem smislu)si bo zagotovo poiskal primerno literaturo,se vanjo poglabljal,vzljubil te Velike Božje ljudi,zemeljske trpine zaradi neomajne vere in (ali)volje...
      In,ker so njih duše neglede na "uradni del" že davno pri Bogu Očetu-postali Svetniki ,se nanje vseeno lahko obračamo,z njimi molimo,o njih razglabljami.

      Manjka le tisti birokratski del,žig iz Vatikana...a,če se spomnimo na izrojenost večine teh stricev tam dol(šefe?),je tisti žig bolj malo vreden.
      Kdor ne mara birokratov,bo to še bolj razumel,sami sebi so namen.
      V resnično nujo le procent ali dva,isto na vseh podrocjih.
      Svetnike imamo,veliko jih je,tudi mučeniki(za Boga) so svetniki,zato ne sekiraj se zaradi tistega "ušivega" žiga.
      Če jutri "napravijo"vse,ki čakajo na uradno svetništvo za uradne,taprave svetnike,mislite Jona,da bi se v naši vasi,v naši fari,v naši državi resnično kaj spremenilo?
      Italijani recimo imajo "tanti santi",večina imen prihaja od imen svetnikov,pa imajo tako pozunanjeno vero,da o tem raje nebi.
      Svetnike imajo tudi Švedi,Nemci...a dvomim,da so zaradi njih,ki so za razliko od naših na boljšem le zaradi "legalizacije",tudi kot narod ali posamezniki kaj na boljšem.
      Kdor želi stika s svetim,ne rabi passaporta.
      Če lahko že kakega zemljana dregneš z "telepatijo",kako nebi Velikih duš pri Bogu-svetih?
      No,tudi sam upam,da bodo naši odgovorni v teh komisijah čimprej zrihtali tudi uradni del.
      Kaj pa p.Branko pravi?
      Lp,bivši skavt


      Izbriši
  5. Ker me je na zgornje pisanje poklical mlajši kristjan, ravno od maše, in spraševal, zakaj bi moral kdo tajiti svojo vero in kakšno karizmo. To je zelo težko razumel, pa sem se potrudil razložiti, da bi lahko doumel in bil varno v življenju svojem preživet.

    Glej, prijatelj, sem rekel, biti površen, kvazi-kristjan, ni problem, ti kar oznanjaj svoje odrešenje, saj te itak ne bo nihče resno jemal niti slišal. Cerkev bo kntent. Kdor pa je res Odrešen, ker je Gospod tako hotel, pa se mora skrivati najprej v svoji družini, v cerkvi, službi in državi. Ker znajo biti vsi od hudiča takrat. To nam priča mukotrpno življenje mnogih svetnikov.

    Ker še ni čisto dojel, sem dodal parabolo:
    Zamisli si človeka, ki bi v Rusiji ali Savdski Arabiji javno zavpil, da je ponosen pe.er. V treh minutah bi bil poletavček s kakšne stolpnica na štenge. Tudi prvi kristjani so le skrivaj ribe risali po tleh ali jih delali s prsti, da so se prepoznali. Zato moder kristjan, ki je z Gospodom res res kolega in osebni služabnik, živi kot stari kristjani ali homoseksualci v omenjenih državah: oddaja skrivne znake, on seveda Gospodove, a zaznajo jih le redki. Ko pa jih, so jim Vrata odprta.

    Če je nekdo dandanes Božji, v tej deželi brez enega samega svetnika, ga je nagagal, če bi Cerkev toliko ljubil, da bi ji razodel svoje Veselje - da je srečal Boga. Gotof je! To zdaj teologija prepoveduje! To so halucinacije! Bog ni tak, kakršen se nam je Razodel, pravijo. Mi smo religija simbolov!!!

    In tako Gospod vse opravlja "na skrivnem", na skrivnem tudi danes Odrešuje. Branka pa imam na sumu, da je zgornje spisal v zameglitev, da zavede lokalno KGB-CIO, ne pa v resnico. Saj zagotovo tudi sam moli za dežšč, če je dolgotrajna suša in kmetje komaj dihajo! In je že kak tak dež tudi on napaberkoval - a to mora biti tajna nad tajnami! Ker če bi bilo še nekaj zrn toče zraven, bi bil dol vzet. Ker mi smo katoliška dežela, zato se ne hecamo. Ne ne, mi se ne hecamo! Ne ga srat!

    Kolega se je nasmejal na p...e in ribe, je razumel. Njegovo življenje bo zato veliko mirnejše. Če bo Srečal Gospoda v živo.

    OdgovoriIzbriši
  6. Hello,
    Many thanks to you Martine for telling me about Mr Jacques DELAROSIERE. He is truly the messiah just as you have said so well. He granted me in less than 48 hours

    a loan of 180,000 euros on a low interest rate of 3% per year that I will repay over a period of 5 years and I have several colleagues who also received their

    ready at his level.
    I thank you again because it is because of you that I arrived there, and I owe you a service since I was in a financial stalemate with three

    children because my husband died last year in a traffic accident and I was crumbling under debts but today thanks to your testimony, my children and

    I have been smiling again and we are currently living in our house. I am posting this message because I promised to give it also as a testimony if I received

    my credit. I strongly advise you to address him and you will be satisfied but attention to you who do not like to repay the credits has good date.
    I can leave you his contact address email / banque.generale@gmx.it


    I apologize for the inconvenience and thank you for your understanding

    OdgovoriIzbriši