ponedeljek, 8. april 2019

Harry Potter


Poznamo ženske, ki jim škodijo mehiške nadaljevanke, in moške, ki jih je zanimanje za nogomet poneumilo in odtujilo. Pa vendar latinsko limonadarstvo in fuzbal nista sprevržena, le preveč ju ne sme biti.

Podobno velja za Harryja Potterja. Ni težava v tem, da je magično pravljičen, niti v tem, da diši po poganstvu, ali pa da kot kak pripovedni demon obsede domišljijo bralca. Takih zgodb je mnogo – začenši s kraljem Arthurjem in z njegovim čarovniškim mecenom Merlinom. In take zgodbe smo znotraj krščanskega kulturnega okolja vedno znali vzgojno predelati in zagraditi v svet otroškega. 

Težava je v tem, da ga je preveč. Harry Potter predozira, je vsiljiv, velikopotezen, zaslužkarski. Vsako leto nova bukva, vsako leto nov film. Vse v velikih nakladah in z velikim pompom. Gotovo je v interesu Potterjevih proizvajalcev, da se najstniki potopijo v to zgodbo vse do odvisnosti. Že s tega vidika je Potter prvovrstni pojav pop kulture, katerega stanovitnost bi bila vprašljiva, če ne bi bilo silne propagande.

Te dni /konec leta 2005/ imamo enkratno priložnost, da Harryja Potterja ocenimo bolj natančno. V kinodvoranah namreč istočasno vrtijo Harry Potter in ognjeni kelih ter Zgodbe iz Narnije: lev, čarovnica in omara. Na prvi pogled ni bistvenih razlik. V obeh zgodbah se zgodi vstop v vzporedni svet v slogu Doroteje in čarovnika iz Oza in Alice v čudežni deželi. Vzporedni svet je pravljičen, nenavaden, čudovit, ampak na dnu tega sveta se skriva veliko zlo, ki ga glavni junak, čeprav še otrok, mora premagati.

Razpotje, na katerem se Harry razide z Dorotejo, Alico ter narnijskimi brati in sestrami Pavensie, je zaznamovano s čarovništvom. Medtem ko ostali junaki izjemoma s pomočjo čudežnega predmeta ali besede dosežejo kak pozitivni učinek, je Harry čisto ta pravi čarovnik. Medtem ko so pri ostalih junakih prve in odrešujoče vrline pogum, zaupanje, sočutje, je pri Harryju v odločilnih momentih v ospredju magična moč in spretnost ter povezava z dušami rajnih staršev, četudi mu obče človeških vrlin seveda ne manjka.

Zato je podobno kot James Bond, ki se sicer bojuje za dobro, obenem pa je na dobre avtomobile mahnjen mačist in kronični prešuštnik, tudi Harry Potter za kristjane dokaj sumljiv junak. Navaja nas namreč na miselnost, da do rešenja pridemo s pomočjo skrivnega znanja (prastara skušnjava gnoze) in da so tisti, ki to znanje obvladajo, nekaj več, neka višja sorta ljudi, razsvetljenci. Oni pač niso »bukeljni« - kot v zgodbah J. K. Rowlingove imenujejo navadne ljudi.

Ravno Zgodbe iz Narnije nas učijo, da je pravljičarstvo še vedno čudovito sredstvo za moralno in duhovno vzgojo otroka. Zgodbe iz Narnije nam celo pokažejo, da se v žanr pravljice more spraviti samo krščansko oznanilo, saj je to klasično delo C. S. Lewisa (pisatelja, ki je pri svojih tridesetih postal kristjan) pravcata teologija za otroke oz. kristologija za telebane – če se izrazimo moderno.

Harry Potter in podobni medijski projekti - med njimi poplava japonskih samurajskih šintoističnih risank - nas spodbujajo, da smo pozorni, kaj vpijajo duše naših otrok. Koliko se napajajo iz keliha pop kulture. Malo je sicer verjetno, da bodo postali prepričani čarodeji, pogani ali šintoisti. Bolj je verjetno, da bodo vsled obilnega konzuma tovrstne duhovne krame zmedeni sanjači, ki bodo uhajali iz kroga resnične vzgojne napetosti - iz resničnega življenja.

Minila bodo mlada leta, oni pa še vedno ne bodo znali pozdraviti soseda na ulici, ker se jim bo zdel prevelik »bunkelj«.


* Besedilo je bilo objavljeno v tedniku Družina konec leta 2005. Ker je zaradi zažiga knjig o Harry Potterju, ki se je te dni po rokah nekaj katoliških duhovnikov zgodil na Poljskem, tema znova aktualna, ga dajem na blog. Foto: Nigel Tadyanehondo, unsplash.com.

4 komentarji:

  1. Poznal sem malega, ki je gledal kar nekaj teh filmov in risank, in začel svoje vzgojitelje "ustavljati" na daljavo, zamislil si je, da ima jekleno telo in betonsko rit. Ko jih je nekoč od mame dobil malo po riti, se je smejal, ker je imel magično betonsko. In postajal je vsemogočen. Ko pa je ob priložnosti lezel pod še strop in pri tem naredil škodo, je oče vzel palčico in mu jih nekaj sladkih po riti nalepil. In je bilo konec z betonsko ritjo, tretji udarec ga je zresnil, četrti pa vjokal. Razumel je, kam se ne leze, ker nismo supermani.

    Tako je bil nekoč rešen en deček, hudi duhci so ga zapustili, domači pa so mu raje dali gledat Mladega Jezusa, življenje apostolov, mama mu je brala otroško Sveto pismo pred spanjem, brati pa je začel Karla Maya.

    OdgovoriIzbriši
  2. Aleluja! Ker je zgornja tema malo off, ker ima Branko druge težave, kar je čutiti, razveseljuje ta sprememba, ki jo doživlja in jo je izrazil tukaj:

    http://radio.ognjisce.si/sl/213/utrip/29565/

    Bog ga že dolgo časa vabi k preobrazbi, končnemu spreobrnenju, in očitno se je začelo!! Bravo Brane! Prva lastovka, prva čebela, prvi metulj!

    A kje boš dobil preroški pogum, če Ga nisi še srečal? Ne siliti ljudi k preroštvu, kot dela papež, preden ne Srečajo Gospoda, ker so se pred tem naučili Ljubiti Ga!

    Temna gmota je greh, seveda, a ne sme biti pred teboj, če sam nisi v grehu, Cerkev je grešna že od začetka, pa so svetniki vendarle oznanili Veselico!

    Ja, sami sebe moramo obtožiti skritih grehov, ki so parjenje s hudim duhom! A to je le začetek.

    O Marija, o Bog pomagaj, je to naš Brane napisal, povedal? Bo škof? Je čist glede celjskih mesnin?

    Ta je pa dobra! Od danes naprej pred njim ne bo več temne gmote!! A le, če ne bo kak greh ponovljen. Aleluja! Gospod res dela čudeže!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Madonca kaj! Šel sem še poslušat in gledat to zadevo, in je nekaj novega pri nas, vsaj kakor sam vem. Zelo dobro! Brane je izjemen analizator, smer je prava, čas pa naj prinese še Srečanje, ki bo dalo glasu GOREČNOST, in naj prinese čistost duhovništva, ki bo blizu svetosti - pa se bo začelo Življenje porajati iz te enormne zmede in mraka Zahodne katoliške Cerkve.

      Upam, da bo vsak klerik-klerikalik tole poslušal vsaj nekajkrat, npr. na walkmanu.

      A kako da oznanjati v času škandalov? Kdaj pa jih ni bilo? Potrebna je samo osebna PRISTNOST v Kristusu. To je povsem dovolj. Vse drugo je maska, kot pove.

      Težko je kakšnega škofa poslušati, ker je vedno en sam meglen deževen hladnoben podmazan prestrašen dolgčas, vse "po pravilih", Brane pa, ki se je pred časom še zezal čez "rekolekcije", bo, ko mu prideta omenjena Srečanje in gorečnost (besede pa ne bodo brane ampak iz srca ven metane), končno postal to, kar mu Bog hoče, karma pa nikakor noče: velika goreča sveča sredi mlak.

      Zaenkrat pa bo brez temne gmote. To je pri nas že ogromno.

      Izbriši
  3. Hello,
    Many thanks to you Martine for telling me about Mr Jacques DELAROSIERE. He is truly the messiah just as you have said so well. He granted me in less than 48 hours

    a loan of 180,000 euros on a low interest rate of 3% per year that I will repay over a period of 5 years and I have several colleagues who also received their

    ready at his level.
    I thank you again because it is because of you that I arrived there, and I owe you a service since I was in a financial stalemate with three

    children because my husband died last year in a traffic accident and I was crumbling under debts but today thanks to your testimony, my children and

    I have been smiling again and we are currently living in our house. I am posting this message because I promised to give it also as a testimony if I received

    my credit. I strongly advise you to address him and you will be satisfied but attention to you who do not like to repay the credits has good date.
    I can leave you his contact address email / banque.generale@gmx.it


    I apologize for the inconvenience and thank you for your understanding

    OdgovoriIzbriši