petek, 11. januar 2019

Duhovnikom in Cerkvi še vedno ne zaupamo




Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestra, malim podjetnikom, policistom, najmanj pa politikom, duhovnikom, sindikalistom, državnim uradnikom. Največjo rast našega zaupanja od leta 2012 beležijo sodniki, največji padec pa novinarji, sicer oboji nekje v sredini lestvice.

Duhovnikom ljudje sicer bolj zaupajo (+7%) kot pred šestimi leti, podobno Cerkvi (+9%), toda še vedno smo mi, duhovniki, in Cerkev pri dnu lestvice. Kaj reči?


1. Slovenska lestvica zaupanja bistveno ne odstopa od »anti-institucionalnih« trendov na Zahodu. 

Pri roki imam lestvico zaupanja v institucije, ki je nastala vsled obsežne raziskave med špansko mladino leta 2016 (publikacija v pdf). Tako, čez palec, naša lestvica zgleda skoraj »copy-paste« španske. Poglejmo:


Kot vidimo so tudi v Španiji na vrhu prostovoljna združenja, policija, šolstvo; na sredini sodstvo in novinarstvo; na dnu sindikati, politika in Cerkev

Veliki trend namreč je, da se ne zaupa tradicionalnim institucijam in tradicionalnim ponudnikom političnega in svetovnonazorskega smisla; zaupa pa se najbolj onim, ki delajo zastonj, takoj za njimi pa onim, ki so vedno tu, ko jih potrebuješ, ter (v primeru Slovenije glede malih podjetnikov) onim, ki so nekaj ustvarili s svojimi rokami. 

Torej, hierarhična Cerkev v zavesti modernega človeka še vedno uteleša pojem velike tradicionalne institucije, kakršnih on nima preveč rad.


2. Nezaupanje v duhovnike in Cerkev ima podlago v širši verski krizi

Danes govorimo o »smrti Boga« (Nietzsche) ali »Božjem mrku« (Buber) kot kulturnem fenomenu, govorimo o milenijcih (rojenih pred letom 2000) kot o »najbolj neverni generaciji v zgodovini Zahoda«. Razumljivo potemtakem je, da »institucionalno predstavništvo Boga« izgublja na pomenu in ugledu. S tem pa tudi na lestvici zaupanja pristane pri dnu.

Temu pritrjuje tudi moja duhovniška izkušnja, in sicer v okolju, kjer še vedno 90% otrok obiskuje verouk. Z otroci in mladino delam pri verouku, pri skavtih, pri oratoriju. Mladi se imajo velikokrat lepo in skupaj s svojimi starši so ti hvaležni za vse, kar storiš zanje. Ko odrastejo, običajno z vstopom v srednjo šolo, pa pokažejo čuden odpor do tebe, župnika, do župnije in do Cerkve kot take. »Čuden«, saj, kot pravim, še kakšno leto nazaj so se v cerkvenem okolju prav dobro počutili. Kaj se je zgodilo? Moja teza je preprosta: poleg obveznih razvojnih »potresov« se je zgodila še trhla vera, ki je trhla bila že prej, a se kot taka do pozne pubertete še ni izkazala. Za večino vera morda ima nekak smisel v otroštvu in potem, ko smo stari, v »pravem življenju« pa ne. Kako torej zaupati v nekaj, kar se ti zdi brez pomena za življenje?


3. Nezaupanje v duhovnike in Cerkev ima podlago v odporu do »fasaderstva«

Cerkev na zna s škandali. Škandali ji vedno znova prekomerno škodijo. Škodijo ji toliko bolj, kolikor bolj se trudi, da se o njih ne bi vedelo. Greh nekega klerika (finančni, spolni, pastoralni, …) naredi ljudem in ustanovi neko sorazmerno škodo, a ta škoda se običajno podvoji, ker se je tradicionalno delalo na tem, da se o grehih klerikov ni javno govorilo. V imenu »ugleda Cerkve pri vernikih in v družbi«. Svoje je pri nas dodal proticerkveni komunizem in njegove vedno prežeče tajne službe, zaradi katerih je cerkveni interni zarotniški molk bil iz obrambnih razlogov takorekoč potreben.

A kaj hitro se je zgodilo, da se je grehu 1 dodal greh 2, ki je bil greh prikrivanja, greh »fasaderstva« ali, kot bi dejal Jezus, greh »pobeljenih grobov«. Ko sta oba greha razkrita, je škoda dvojna, zaupanje v Cerkev pa na minimumu.
Ljudje pač nimajo radi »fasaderstva«. To je nenavadno, ker po drugi strani pa množično pristajajo na potrošniško kulturo embalaže in videza. In to je dobro, ker vendarle ostajajo moralno zahtevni do svojih duhovnih sredin in svojih duhovnih voditeljev. Če naobrnem na pozitivo: ljudje od duhovnikov pričakujejo, da so v dobi embalaže, videza in propagande, vsaj oni varuhi iskrene besede in nemanipulativnega odnosa.


* Foto: B.C..

8 komentarjev:

  1. Bom malo drugače povedal, če ne bom zbrisan ali zablokiran. Vesel sem bil mili mokro nano piko majhne knjižice o slovenskih svetniških kandidatih, z naslovom »Prosite in se vam bo dalo« (Družina 2018). Prebral sem jo v morda 20 minutah, tako mikronska je. Še iz rok mi je padla in rabil sem očala, da sem bral majhne črke … Na naslovni sliki so mikronske (ne Makronske) fotkice teh svetih kandidatov, vmes pa kakšen z brado, ki ga v knjižici potem ne najdem.

    Knjižica je vlekla, a na koncu sem jo odložil zelo prizadet v srcu in sam pri sebi tiho ogorčen: najdrobnejša možna izdaja, naklada 2000 izvodkov, opisi svetnih oseb skrajno skopi, cena zadaj skoraj tri evre - še zaslužiti so hoteli?????? Ok, sem pomislil, kako pa bi ti to stvar naredil? Takole:

    Čeprav brez nekega denarja, bi z Božjo pomočjo natisnil vsaj 10.000 knjižic za PRVO izdajo. Format bi bil še enkrat večji. Črke font 14, da lahko tudi starejši in slabovidni kaj vidijo. Potem pa bi jih delili BREZPLAČNO. Brez plačno.

    Tole je pa tako malo semena posejanega, da bo več trave kot žitja. Poklical sem kolega, ki mi jo je poslal in on misli enako: Slovenska Katoliška Cerkev je skopa kot neka prekleta mačeha. TO KAR BOOOOLIIIIII!!!! Nedavno je nš Zore dejal, da bi morala slovenska vera izstopiti iz otročjosti. Le kako, če pa sam presvitli dvor še vedno potičke iz mivke packa? Kot da bi se kdo iz svetništva zaje…al.

    Zato vam povem po Svetem Duhu, kako Bog hoče in kako se delajo uradni svetniki:
    SVETNIKE NAREDIJO IZJEMNI LJUBEČNI BIOGRAFI. Samo izjemen biograf, tipa Hieronim ali Ivan Sivec, ki pa mora biti do Boga in svetnika skrajno ljubeč, lahko naredi, da ljudje zapopademo takšno dušo. V naši mili mikro nako piko knjižici pa so tudi kandidati, ki jih večina od nas sploh ne pozna in ni slišala zanje, četudi nismo povsem nemarni do naših svetih. So tudi taki, h katerim bomo molili, svetnika pa bodo na koncu dobili Hrvatje, mimogrede.

    Na kratko, ljubi otročji in škrti misijonarji: če o nekem svetem fantu Grozdetu ne posnamete tri dokumentarce po 1,5 ure in vsaj enega odličnega igranega filma; če ga ne podajate katehumenom in vernikom, če ni o njem napisanih več izjemno rahločutnih in ljubečnih biografij z mnogimi oprijemljivimi podatki, potem ta deca ostane deca in nobenega svetnika ne bo. Kajti brez teh podatkov in Ljubezni SE JE NEMOGOČE ZALJUBITI V SVETNIKA, brez te Ljubezni pa ni prave molitve in ne čudeža. Kdor Ljubi svetnika, ljudem ponuja še prah izpred hiše, v kateri je ta živel.

    Da ne govorim o »risankah«, kot je bila tista o svetem škofu Vovku. Bo tudi o Grozdetu te sorte? Kako človeka srce boli gledat tak nemar!

    ZATO nimamo nobenega svetnika. In nihče drug ni temu nič kriv. Cerkev brez svetnika pa ni zaupanja vredna. Itak.

    Kdor Ljubi svetnika, ljudem ponuja še prah izpred hiše, v kateri je ta živel.

    Pa Bog požegnaj tale spis.

    OdgovoriIzbriši
  2. Še to sem pozabil: če natisneš 10.000 knjižic, te en izvod pri tiskarju stane morda 0,4 evra. To bi bilo le 4000 evrov za vso slovensko katoliško Cerkev. A ne gre, prmejdun, ne gre, ne gre in ne gre temu življu - Božja stvar od rok.

    OdgovoriIzbriši
  3. Ali se vam zdi, da bi poznavanje življenja svetnikov res pripomoglo k temu, da bi Cerkvi bolj zaupali? Po mojem je boljša smer, da se odpremo temu, dali slišimo, kar nam govori Gospod, to je osnova, ostalo je za zraven.

    OdgovoriIzbriši
  4. p. Branko, sam se malo zamisli, zakaj ni zaupanja. Saj ste vi sami to naredili. Od vekomaj se prikriva, zakriva, pometa pod preprogo, minimalizira (in ti napišeš, da Cerkev ne zna s škandali), vrši nadzor nad ljudmi, kakšni naj bodo, stalno se pametuje otrokom in mladostnikom, kako se morajo obnašati, kako so pokvarjeni itd. itd.

    Razočarana sem, ker zelo malo ljudi živi to, kar je iskreno. In takih ljudi je tudi v Cerkvi malo. Sama poznam le dobre duhovnike in ostale, vendar to predvsem zaradi mene, ker se družim s takimi in ne želim, da mi nekdo, ki je poln sebe in napuha, kreira moje življenje, ki ga sama najbolj znam živeti.

    OdgovoriIzbriši
  5. Miha, na tvoje vprašanje, bi lahko odgovorili (ker se noben škof ne javi): ne hodi po luteranskih poteh zablode. Kajti luteranstvo pljuva na svetnike (in Mati Marijo) ter želi kar samo priti v stik z Jezusom. To je seveda satanska prevara. Bog nam največ govori prav skozi svete in svetnike. Kajti:

    če bi Bog Oče lahko reševal duše kar z Neba dol, potem ne bi potreboval pošiljati Jezusa, da se utelesi in trpi kot človek. Ker pa so naši meseni čuti slepi za Duha, najprej potrebujemo tu rojene apostole, svetnike, čiste Božje ljudi, da nam z zgledom in dokončnim znanjem pomagajo ZAČETI pot. ONI so takrat Kristus, ker On deluje skoznje. Jezus jih prek svete Favstine Kowalske imenuje: Moji svetilniki. Katerih molitev rešuje svet pred hitrim propadov v dokončno temo.

    DVA sta torej načina, kako kaplja Božje Milosti pride do nas in nas reši:

    1. 99,99% gorečih iskalcev Gospoda lahko ŽIVEGA Gospoda sreča EDINO skozi Božje ljudi, ki so čisti ljubeči služabniki in prijatelji Jezusa.
    2. Eden od morda desetih milijonov GOREČNIH iskalcev pa to milost doživi neposredno od Boga samega, ker je bila njegova duša pripravljena za to, ali pa ker je Bog to dušo posebej izbral za neko Delo.

    Zato Barbara Rakun pove prav: najti je treba čiste Božje duše, sicer vse skupaj nima kakega smisla: mi bo pacon pamet solil, četudi Jezus tudi čez pacona deluje, a le v drobni meri?

    Svetniki pa ŽIVIJO tako, da ne moreš lagati sam sebi ne njim. Če jih slediš, moraš živeti čisto in vzdržno, in sprejemati, kar ti Oče naklanja, kar pa ti ne pripada, ker ni dobro za razvoj tvoje duše, pa naj ostane daleč stran.

    Zakaj je prišlo do padlega angela Luciferja? Ko je slišal, da bo Oče poklonil svojo Milost nizkim bitjem ljudem, in se povezal z njimi, se je temu uprl, skupaj s svojo falango. Odtlej nenehno skuša RAZDVOJITI ljudi od Boga. Eden od načinov je ta, da jim šepeta, da lahko kar sami pridejo do Boga. Da so svetniki nepotrebni ali celo demoni. Da je Mati navadna ženska, Jezus pa le učitelj.

    Pa smo v katoliškem luteranstvu. To pa proizvaja levičarstvo, skupaj pa pokličeta islam. To je zavistni padli trojček, ki veruje, da apostolov in svetnikov ne potrebujemo, ker lahko vsakdo sam, brez nadzora in uka, postane Gospodov kolega. So se sami rodili, sami naučili govoriti in pisati? Zaradi te zablode takšna duša konča v mesu sveta in hlepi po ženskah, denarju, četudi govori Božjo Besedo. Postane najbogatejši pastor na svetu, in misli, da mu to pripada. A ko pride čas spozna, da ni imel ničesar, ker ni služil svetim, svetnikom in Svetemu. Seveda se to dogaja tudi katolikom, če ne Ljubijo Boga in verjamejo, da je površnost in samovolja dovolj, da so že kar Jezusovi svetilniki. Kako bedno!!

    Sveti Janez Pavel II. je obiskoval svetnike, kot je grob Kowalske, svetega patra Pija in sveto Mati Terezo, ter jih častil, sicer nikoli ne bi postal svetnik tudi sam. No, sicer luterani pravijo, da je demon, a potem končajo tam, kjer je že njihov ubogi prevarani "prerok".

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Upam, da se ne leti name očitek o luteranstvu :-).
      Seveda NE mislim, da svetniki niso naši "svetilniki", meni zlasti zato, ker so bili grešni, zemeljski, vendar so si pustili, da se jih je Bog neposredno dotaknil.
      O vzrokih nezaupanja se strinjam s p. Brankom. Poznam duhovnike, ki niso zgled, vendar mnogo več tistih, ki se trudijo živeti v stiku z Bogom. Sam ne verujem v duhovnike, ampak v Kristusa.

      Izbriši
  6. Hitro si odgovoril, a nisi še čisto sprejel, ker še nisi srečal čiste Božje duše. Duhovniki še niso to. To so svetniki in svetniški ljudje. Prosim te, preberi si najprej vsaj dva življenjepisa svete Favstine Kowalske, potem pa njen Dnevnik. Takrat boš spoznal tako resnico o svetnikih kot tudi Jezusa osebno. Spoznal boš svojo trenutno zapleteno zmoto. Celo ona, ki je nenehno komunicirala z Jezusom, od rane mladosti, bila vedno čista, bila Božja izbranka, je goreče leta in leta molila za SVETNIŠKEGA duhovnega vodnika. Potem pa je dobila kar dva, in bila Bogu zelo hvaležna zanju. potreben je torej RAZSVETLJENI duhovni vodnik, ne le duhovnik. To pove tudi Favstina. Potem pa je potrebna še Ljubezen do vsaj enega svetnika in Matere. Kajti,

    JEZUS NIKOLI NE PRIDE SAM, KADAR PRIDE, AMPAK PRIDE S SVOJO SVETO DRUŠČINO, DA ŽIVI PRI TEBI.

    In zelo Ga boli, da se zavrača Njega, ko se zavrača svetnika, ki nam ga je poslal. Npr. Alojza Grozdeta. Kdor ne ljubi vsaj enega svetnika, ker je ta živel čisto in nenehno v Boga zazrt, nikoli ne najde poti Domov. Kdor pa ljubi samo enega ubogega Grozdeta, ta pa živi z Jezusom že zdaj, na Zemlji, in sveti Lojze je z njim.

    Pa povejte to še gospodom škofom, da bodo znali povedali vsem in živeti tako! A težka je danes škofovska pot slovenska, ker so v pravičnosti, hudo jim dogaja, vendar rešitev ni v molitvi zanje, ampak v tem, da končno SLIŠIJO! Rešitev je VOLJNO ODPRETI SVOJA UŠESA, da se lahko srce odpre. Potem je vse lahko, je vse RES. Aleluja!

    OdgovoriIzbriši
  7. Slovensko krščanstvo je tako "zahojeno" v neki teološko-luteransko-levičarski zmedi, da ne more več dojeti najpreprostejšega:

    Če želiš biti Rešen, LJUBI Gospoda;
    a kako Ga boš Ljubil, če ne ljubiš Njegovega svetega
    in se zgleduješ po njem?

    Še Angleži povedo: "Če me res ljubiš, imej rad tudi mojega psa!" Zato so vse religije, ki ločujejo Boga od Njegovih svetih, ter govorijo, da Ga ljubijo, svetnikov pa ne, seveda demonske po svoji naravi. Kajti Gospod je vedno V DRUŽBI, nenehno nam pošilja svoje izbrane duše, skozi katere On deluje in s katerimi prihaja. In lepo je povedal, a le kdo razume; Mt 10,42:

    "Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je ta imenovan učenec, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila."

    Svetim je torej treba tudi pomagati, jim služiti. Ti "mali" so seveda svetniške duše, ne pa le otroci, kar se danes razlaga. Kajti jasno jih imenuje za SVOJE UČENCE, za njih pa je kriterij zahteven. Lk 14,33:

    "Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti Moj učenec."

    A zdaj pa je učenec že vsakdo, ki srfa po telefonu, drži punco za rit, hlepi po denarju in rad živi na račun sorodstva in družbe, le krščen je? In celo svetnikov mu ni mar? Kaj je to hudič storil iz našega rodu!

    Svetniki pa so delali in živeli, kot je povedal Jezus, zato jih Ljubi in je z njimi in le z njimi prihaja k nam. Če jih zavračamo ali smo po slovensko nemarni do njih, TUDI NJEGA NI ZRAVEN. Takrat pa ljudje zapustijo Cerkev in bluzijo po svoje. Govorijo: "Gospod, Gospod", a On jih ne pozna.

    To je Kristusov Evangelij. Hvala Tebi Sveti!

    OdgovoriIzbriši