sreda, 26. december 2018

Kult Sonca in božič


Vsako leto enako. »Božič izhaja iz poganstva!« vpijejo vedno isti. Češ, krščanstvo je rimskim in mitraističnim poganom ukradlo praznik Nepremaganega Sonca (SOL INVICTUS); češ, božič ni izviren; češ, krščanstvo nasploh je tatinsko, še huje, krščanstvo je roparsko in zavojevalsko do predhodnih poganskih kultur.

Zato nekaj točk glede kulta Sonca, 25. decembra in božiča. Lahko jih je preveriti na Wikipediji in v strokovni literaturi. Na mizi imam španski prevod knjige, ki je klasika in v kateri ima Sonce svoje poglavje: Mircea Eliade: Zgodovina religioznih verovanj in idej. Za tiste, ki veste nemško, bi opozoril na študijo: Stephan Berrens: Sonnenkult und Kaisertum von den Severern bis zu Constantin I. (193-337 n. Chr.) (Kult Sonca in cesarstvo od Severov do Konstantina I. (193-337 po Kr.)).


1. Rim ni častil Sonca kot najvišjega božanstva

Za razliko od drugih poganskih imperijev (Egipt, Aleksander Veliki, Azteki, Inki) Rim ni uporabljal sonca kot svojega osrednjega simbola ali ga častil kot vrhovnega božanstva. Kult Sonca in Lune je sicer prisoten že na začetku Rima, obhajali so ga v avgustu, vendar, gre za minoren kult. Ko se Rim začne utrjevati kot cesarstvo, kar je v času ob nastopu Jezusa Kristusa, in zlasti potem, ko Rimsko cesarstvo začuti prve znake utrujenosti in krize (2. in 3. stoletje), se začne pojavljati in krepiti tudi kult Sonca. Šele po letu 300 imamo načrtni politični poskus, da bi Sonce postalo uradno osrednje božanstvo Rimskega cesarstva. Poskus spodleti, leta 313 cesar Konstantin razglasi svobodo krščanske veroizpovedi. V naslednjih desetletjih cesarstvo postane pretežno krščansko.


2. Mitraizem izvorno ni bil kult Sonca

Sol (Sonce) je najprej spremljevalec Mitre. V sedmih mističnih stopnjah mitraizma je Sončeva stopnja predzadnja, najvišja stopnja je Saturnova (prim. članek o mitraizmu na 
DiscoverPtuj). Sčasoma se Mitra začne enačiti s Soncem. Prvi najdeni napisi, v katerih je Mitra imenovan Nepremagano Sonce, so iz sredine 2. stoletja. To je čas, ko v naši Petovioni (Ptuj) zgradijo prvi mitrej, danes na ogled na Spodnji Hajdini. (Mimogrede: Mitra Bikonosec je v grbu občine Hajdina, od koder izhajam pisec tega bloga.)

Z drugimi besedami: krščanstvo je že bilo 100 let na sceni in se je počasi širilo, ko je mitraizem pričel dobivati podobo sončevega kulta. Ta podatek je potrebno imeti pred očmi, da se ne bo mitraizmu pripisovalo preveč in da bo tudi Festival mitraizma, ki ga po novem pripravljajo na Ptuju, bolje obvarovan morebitnih ideoloških skušnjav.


3. Krščanski 25. december in razmah kulta Sonca sta boljkone sočasna

Krščanstvo resda začne praznovati 25. december kot praznik Jezusovega rojstva v sredini 4. stoletja, toda prvo omembo 25. decembra kot datuma Jezusovega rojstva najdemo 150 let prej, kmalu po letu 200, ko pisec, kasneje nekak protipapež, Hipolit Rimski zapiše:
Glede prvega prihoda našega Odrešenika v mesu, ko se je rodil v Betlehemu, /je prav vedeti/, da se je zgodil na osmi dan pred januarskimi kalendami, četrti dan v tednu, ko je Avgust vladal že dvainštirideset let. (moj prevod iz italijanščine)

Če prevedemo v dikcijo današnjega koledarja. Po Hipolitu Rimskem se je Jezus rodil v četrtek, 25. decembra, leta 2 ali 3 pred našim štetjem (pr. Kr.). 

Prvi zahodni škof, ki omenja 25. december kot datuma Jezusovega rojstva, je Viktorin Ptujski (spet Ptuj!) okrog leta 300:
Med pergamenti škofa Aleksandra, ki je bil v Jeruzalemu, sem našel to, kar je on takole lastnoročno prepisal iz apostolskih spisov. 25. decembra se je rodil naš Gospod Jezus Kristus, ko sta bila konzula Sulpicij in Kamerin. (prevod Miran Špelič)

Da se mitraistični kult Sonca in krščanska zgodnja omemba 25. decembra srečata prav na Ptuju, ni ušlo madžarskemu zgodovinarju Istvánu Tóthu. Tisti, ki veste madžarsko, lahko preberete tule članek iz leta 2004: István Tóth: Mithras kultusza és a Karácsony Poetovioban (Kult Mitre in božič v Petovioni).

Žgečkljivo vprašanje: so kristjani na Ptuju in v Panoniji proti koncu 3. stoletja med prvimi na Zahodu praznovali božič 25. decembra? So bili tako zgodnji, ker so imeli podatke neposredno iz Jeruzalema? Jim je bil vplivni ptujski mitraizem pri tem zelo konkurenčen?


4. Mitraizem ni bil tako zelo konkurenčen krščanstvu, kot mislimo

Moč in vpliv mitraizma sta običajno precenjena. Kak glas mitraizem riše, kot da je nič manj kot nekak so-izumitelj krščanstva. To tendenco zasledimo v poljudnih člankih in spletnih komentarjih - večkrat z namero omalovaževanja krščanstva. Toda če je bil mitraizem v 2. in 3. stoletju krščanstvu prva konkurenca, zakaj ga krščanski pisci skorajda ne omenjajo, razen mimogrede? Zakaj se krščanska apologetika 2. in 3. stoletja ne spopada z mitraizmom, kot se spopada z nekaterimi drugimi poganskimi pisci in filozofi?

Še bolj zanimivo vprašanje je: kaj je bilo religiozno bistvo mitraizma? Na zunaj sicer politeizem in misterijski kult, v svoji mistiki pa bi lahko kazal znake prikritega monoteizma.


5. Mitraizem je tudi sam jemal od drugih religij

V naukih in obredju se je zahodni mitraizem razvijal sočasno s krščanstvom. Ker se je razvijal, je tudi sam kopiral od drugih kultov. Denimo, pojavi se mitraistični obred s kruhom. Kdo pravi, da ga mitraisti niso kopirali od kristjanov? Krščanski mislec Tertulijan se okrog leta 200 jezi na mitraiste:
Tudi darovanje kruha je med obredi, ki jih povezujejo z njim /Mitro/; glej, tudi v njegovih obredih se pojavlja podoba vstajenja (...) Iste obredne postopke, s katerimi obhajamo Gospodove zakramente, se je torej preučevalo z veliko natančnostjo, da bi jih lahko ponovili v svojih malikovalskih ceremonijah. (moj prevod iz italijanščine)

Za tiste, ki veste italijansko, v zvezi s tem predlagam besedilo: Giuseppe Biamonte: Mitraismo e Cristianesimo. Affinità formali e difformità sostanziali (Mitraizem in krščanstvo. Formalne podobnosti in bistvene razlike). V pdf-ju ga dobite tule


Zaključek

Točne dinamike nastanka božičnega praznika ne poznamo. Imamo nekaj skromnih dokazov, nekaj indicev. Že to pa je dovolj, da spodnesemo one anti-kristjane, ki ob vsakem ljubem božiču kokodakajo o »tatinskem božiču«.

Kajti kar navajam zgoraj, pomeni, da je krščanski 25. december bolj sočasen z razmahom kulta Sonca, kot si običajno predstavljamo. Ne drži, da je bil v Rimskem cesarstvu najprej zasidran kult Sonca, potem pa so prišli kristjani ter ukradli datum in praznik. Ne drži, da je s prihodom »tatinskega krščanstva« bil  zlasti mitraizem največji oškodovanec (glede božiča in ostalega), saj je tudi mitraizem sam »kradel« od drugih in spreminjal svoj ustroj.

Drži pa, da je krščanstvo v pogojih svobode, se pravi v 4. stoletju, začelo jemati določene verske vzorce iz usihajočega poganstva. Krščanski tempelj, oltar, sakralna umetnost, tudi kak datum,... se manj obremenjeno naslonijo na to, kar je pred krščanstvom že bilo. Denimo, v našem primeru, lahko da na preprosto kozmično stanje okrog zimskega solsticija.


* Foto: Božanstvo Sol (Sonce) najdeno na Ptuju na lokaciji 4. mitreja; UBI ERAT LUPA http://www.ubi-erat-lupa.org/monument.php?id=8808

4 komentarji:

  1. Lepo bi bilo, če bi pisalo pred Kristusom (in tisti prnš v oklepaju za naše brate, ki še niso imeli priložnosti slišati o Kristusu).

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Nisem mogel zapisati: Kristus se je rodil 2 leti pred Kristusom. Malo hecno bi bilo :)

      Izbriši
  2. tudi Rimljani si svoje vere verjetno niso izmislili prvi, ampak so prevzeli in popravili neka druga izročila

    OdgovoriIzbriši
  3. Jaz bi dodal samo eno misel, vse je pravzaprav nadaljevanje stvarstva. Tudi Jezus ni izvedel revolucije stvarstva, ampak jo je nadgradil. Če kristjani nadgrajujemo nekaj kar je bilo, ni nič narobe, saj dajemo vsemu novo vsebino, ki je ključna. Namesto sonca smo spoznali še drugo Luč ki je mnogo svetlejša in nas vodi do Boga!

    OdgovoriIzbriši