sreda, 13. december 2017

Kapital in potrošništvo imata svoj praznik – božič. Kaj pa mi?


Zmagoslavje kapitalističnega božiča 

Božič se je v zadnjih desetletjih spremenil v najbolj praznovani praznik v zahodni civilizaciji. Obstaja božična glasbena in filmska produkcija; obstaja božična industrija daril; obstaja božično nakupovanje in zapravljanje, ki si ga med letom mnogi nikakor ne bi privoščili; obstaja t.i. „veseli december“, kot priprava na božič; obstaja cela serija reklam narejenih za božični čas, med katerimi prednjačijo tiste za Coca-Colo; obstajata božična estetika in božična romantika, ki morata zaznamovati vsako ulico in vsako hišo. Božič je s priključenim novoletnim praznovanjem postal tudi praznik z najdaljšim spremljevalnim prazničnim časom. Po nakupovalnih središčih sodeč „božično vzdušje“ traja vsaj dva meseca in pol. Prve božične ponudbe se v trgovinah pojavijo v začetku novembra, do poprazničnih razprodaj pride v sredini januarja. Božič je postal nekakšna kapitalistična in potrošniška velika noč, prvi med največjimi prazniki.

Božič – praznik št. 1! In kaj je skrivnost njegovega „uspeha“? Kako se je zgodilo, da sta kapital in duh potrošništva za svoj praznik prevzela ravno božič? Če jima je to uspelo, je to zato, ker sta si znala prirediti in podrediti najgloblje poudarke klasičnega krščanskega božiča. Ti so še vedno trije: 1. rojstvo; 2. zmaga luči; 3. darilo.


Uporaba trojčka rojstvo–luč-darilo

Krščanski božič je in ostaja praznik Jezusovega rojstva. 25. december kot praznik Jezusovega rojstva se je redno začel praznovati šele po letu 400, vendar datum 25. december krščanski avtorji omenjajo že po letu 250. Kmalu je božič postal drugi najpomembnejši krščanski praznik, kar je še danes. Praznovanje rojstva samo po sebi obrne pozornost na otroke in s tem na družino. Božič se je zato začel vse bolj praznovati kot družinski praznik.

Drugi korak. Božič se praznuje blizu zimskega sončevega obrata (21. december, včasih dan kasneje). Sonce začne spet dobivati na moči, dnevi se začnejo daljšati. Že predkrščanska doba je tako ali drugače praznovala ta naravni dogodek in mu dajala duhovni pomen, v smislu: luč premaguje temo, dobro premaguje zlo, življenje premaguje smrt. Luč torej kot prasimbol vsega dobrega.

Sledi tretji korak. Tako rojstvo otroka kot rast sonca in daljšanje dneva so ljudje vedno doživljali kot nekaj, kar jim je bilo podarjeno. V trenutkih, ki se počutiš obdarovanega, tudi sam obdaruješ druge. Od tod velik poudarek na darilih. Noben drug praznik ni tako naravnan na darila kot božič.

Kapital in duh potrošništva nista storila nič drugega kot to, da sta se navezala na troje duhovno globokih božičnih vsebin: rojstvo, luč, darilo. Samo po sebi to še ne bi bil problem, če se kapital in potrošniški duh pri tem ne bi obnašala kot slon v trgovini s porcelanom. Trojček rojstvo-luč–darilo je danes v nevarnosti, da se popolnoma zmaliči in izgubi, saj je vse podrejeno logiki zunanjih dražljajev, omamnega veseljačenja, predvsem pa nebrzdane potrošnje in dobička.


Vztrajanje pri vsebini bodi naš upor

Če hočemo praznovati božič v njegovih globokih vsebinah, se moramo znati zoperstaviti divjemu potrošništvu. Treba si je enostavno naredi red v glavi in se odločiti za bolj zmerno in vsebinsko držo.

Ne, ne bomo si prepovedovali obisk trgov in božičnih nakupov, bomo pa jih omejili in bolj načrtno speljali. Na primer: nikakor ne smemo dovoliti, da bi na sam sveti večer (24. december) „noreli“ po trgovinah, kar se mnogim rado zgodi. Nakupe bomo opravili prej, na sveti večer bomo s svojimi doma. Naslednja poteza bo omejevanje nakupov, zlasti hrane in pijače. Mnogo božične hrane se na koncu kotali po mizah sem ter tja, dokler na konča v košu. Tudi pri darilih bodimo bolj domiselni in pozorni. Naredimo kakšno darilo s svojimi rokami! Kdaj smo to storili zadnjič?

Predvsem pa vsebina. Da se božični prazniki ne izjalovijo v kapitalistično veliko noč, je potrebno vztrajati pri njihovi pristni vsebini. Obujanje starih božičnih običajev je preprosta pot, da obnovimo vsebino praznika.

Kdor je krščanske vere, mu pri obnavljanju vsebine ne bo težko. Vsebina božiča - kot že ime pove - je rojstvo „malega“ Boga. To je tolikšna vsebina, da je ne bo mogel nikoli izčrpati. Kdor ni krščanske vere, še vedno lahko praznuje božič na vsebinski način. Trojček rojstvo-luč-darilo ima duhovni pomen za vsakogar. Družina je vsakomur svetinja, svetinje pa kličejo k praznovanju. Vztrajanje pri vsebini bodi naša varovalka pa tudi naš upor proti božični potrošniški mrzlici in proti zmaličenju samega praznika.


* Besedilo je bilo najprej objavljeno decembra 2017 v Ogledalu, glasilu občine Vojnik.
Karikatura: Steven Cutts, www.buzzworthy.com/live-sad-sad-world-according-steve-cutts-satirical-illustrations/ 

4 komentarji:

  1. Še tole: ker smo mi vsi sestavni delci Gospoda, je božič del nas vseh, vsega vesolja. Zato lahko posredno o njem najdemo zapise v drugih svetih Knjigah. Glede teme današnjega bloga, o materializmu božiča in vernikov, pa se lahko česa naučimo tudi od nekrščanskega svetega duhovnega učitelja. Takole pravi:

    "Materialistični ego ali OBČUTEK IDENTIČNOSTI Z MATERIJO je grobo samoljuben in brez jasne vednosti o obstoju Boga. Zaradi tega samoljubnega egoizma so materialistična živa bitja odvisna od spremljajočih stvari (kupljenih v trgovinah), in podaljšujejo svoje suženjstvo v materialnem bivanju. Ta samoljubni egoizem je lepo opisan v 7. poglavju Bhagavad-gite, 24-27."

    Pa poglejmo, kaj piše v Knjigi (ki je 2000 let starejša od začetka Stare Zaveze) o tem našem samoljubju, ki se izkazuje v božični nakupovalni mrzlici. Gospod govori:

    "Neinteligentni ljudje, ki nimajo popolnega Znanja o Meni, mislijo, da Sem bil prej brezoseben, in da Sem zdaj postal Oseba. Zaradi skromnega znanja ne poznajo Moje Višje narave, ki je neuničljiva in najpopolnejša."

    Komentar: Gospod ima torej svoje duhovno telo, ki je materialističnim ljudem nevidno. Ko pa se inkarnira v človeško telo, Ga ne prepoznajo, ker mislijo, da je navaden človek. Zato ostajajo ujeti v iluzijo materialnega stvarstva, in se z njim IDENTIFICIRAJO. Mislijo, da so oni njihovo telo. In družina. In domovina. Zato skrbijo predvsem za telo, za dušo pa ne. Kaj takrat stori Gospod? Naslednji verz:

    "Nerazumnim se nikoli ne razodenem. Pred njimi Me zakriva Moja notranja energija, zato ne vedo, da Sem nerojen in neizčrpen."

    Komentar: Mnogi katoliški svetniki so šli skozi turobno in grozno 'temno noč duše'. Takrat čutijo popolno odsotnost Boga, Življenja in smisla. To se jim godi, ker je Gospod tik ob njih, a jih zaslepljuje Njegova notranja energija, sveta Luč njegovega duhovnega telesa. Takrat je kot da bi gledali v sonce: vse postane temno. Vendar se svetniki prebijejo skozi to Luč, z Ljubeznijo, za nespametne pa Bog ostane neviden, tema.

    Gospod se torej ne razodeva vsakomur, ker nespametno vztrajamo v ideji, da smo material. Zato besno nakupujemo ničeva darila in ogromno hrane, a s tem samo podaljšujemo svoje SAMOLJUBJE. Želimo se zadovoljiti, namesto da bi veselili GOSPODA in s tem postali večno Srečni. Naslednji verz:

    "Vsa živa bitja se rodijo v oblasti iluzije in so zmedena zaradi nasprotij, ki so sad poželenja in sovraštva."

    Kdor se torej rodi z materialnim telesom, je, četudi je v svoji osnovi Božja duša, zmeden in zaveden. Misli, da je materialni svet vzrok duhovnega; misli, da je tukaj zato, da bo ON vladal in užival ... To so iluzije. Seveda materialni svet ni iluzija, ker je del Gospodovega telesa, a ker je začasen, je iluzoren in ne prinaša utehe.

    Iz vsega tega je jasno, da Cerkev ni dobro opravila svoje naloge, in ljudem Gospoda predstavila v transcendentni pojavnosti, zato še naprej zmaguje nepremagljiva materialna narava, ki nas kot tisti birič zgoraj na sliki sili, da ji služimo kot sužnji.

    Ozka so vrata Domov in mala čreda gre skoznje: samo tisti, ki imajo ušesa za Besedo. In Ljubezen za Jezusa Kristusa.

    OdgovoriIzbriši
  2. Vidim, da je prvi komentar izginil? Pa tako dobro sem napisal :(

    OdgovoriIzbriši
  3. Mnogo je zablodelih vernikov, in del krivde za to nosi tudi včasih kar hudo zablodela teologija. Zgoraj je citiran stih iz Gite, tu pa je pojasnjeno, da enak zdrs najdemo tudi v našem Katekizmu:

    https://gospodovasepetanja.blogspot.si/2017/12/20.html#comment-form

    Ko se vse skupaj združi v nek rezultat, imamo 'vernike', k se okoli Božiča gostijo po hipermarketih. In 70% Slovencev-katolikov voli levake, namesto da izmed sebe izvolijo vse predsednike v državi in živijo po Božje.

    OdgovoriIzbriši
  4. Janezov evangelij na božično mašo je tisti pravi antidot. Beseda je meso postala, ne pa "Tam stoji pa hlevček".

    OdgovoriIzbriši