Nad Katalonijo se je naredil dan. Kaj
bo prinesel večer, ne vemo. Že januarja smo frankolovski romarji in
agencija Aritours za 10. oktobra popoldan načrtovali obisk Barcelone
in Sagrade Familie. Blizu bomo, ko bo danes popoldan katalonski El
Parlament začel z zgodovinskim zasedanjem.
„Kaj bo jutri?“ sem vprašal sinoči
patra Joana Solerja, odličnega ljudskega duhovnika iz Vica, ki se
med drugim ogromno trudi za integracijo priseljencev.
„Neodvisnost bomo razglasili,“ je
dejal nasmejan ter dodal: „Mi včasih pravimo o 'slovenski poti' do
neodvisnosti, in glej, Slovenci ste prav te dni tukaj!“
Nek drug pater je nekoliko zmajeval z
glavo, češ ne bo tako lahko, kot bi hoteli. Oba, čeprav navdušena
nad katalonsko stvarjo, sta tudi Aristotelovega in Tomaža Akvinskega pokolenja: realista sta.
Ko smo včeraj pozno popoldan prišli v
mesto Vic (60 km severno od Barcelone), nas je na vstopnem rondoju
pozdravil napis Municipi per la independència
(Občina za neodvisnost). V tem mestu politiki in intelektualci
nimajo dvoma: neodvisnost! Na glavnem trgu tako rekoč na vsakem oknu
visijo zastave za katalonsko neodvisnost: štiri rdeče črte na
rumeni podlagi, bela zvezda v modrem trikotniku. Vic, ki ga zaradi
tukaj rojenih svetnikov imenujejo „mesto svetnikov“, ali pa kar
„katalonski Vatikan“, je že dolgo trdnjava klenega katalonstva.
Tudi na klaretinski hiši duhovnih vaj,
kjer smo romarji nastanjeni, visijo z oken zastave. A poudarek je
drugačen. Gre za stare narodne katalonske zastave, se pravi, brez
modrega trikotnika z zvezdo. Kot da bi patri ulici sporočali: čutimo
s svojim narodom, podpiramo njegova strmljenja, se veselimo njegovih
dosežkov, toda v teh dramatičnih urah se politično ne moremo
povsem jasno izreči. Taka je po drugi strani sploh drža uradne
katalonske Cerkve.
Zakaj se katalonska Cerkev (za razliko
od slovenske l. 1990) ne more povsem jasno izreči za neodvisnost, ni
skrivnost. Preveč njenih vernikov je špansko čutečih. Cerkev,
strastna borka za neodvisnost, bi ustvarila notranji razkol. So
kakšni podeželski duhovniki, ki so svoje farne cerkve malodane
oblekli v zastavo za neodvisnost, in v barcelonskih predmestjih so
kakšni duhovniki španskega porekla, ki so izrazito lojalni Madridu.
Škofje imajo nalogo, da se needinost klera v političnem polju ne
preobrazi v needinost klera v občestvu, ki je Kristusovo.
Foto: Dominika Koritnik Trepel (FB), Branko Cestnik (Twitter).
Pa to je to, Brane: tudi papa Frančesko bi lahko rekel: "Molil bom vsak dan za čimblažjo razrešitev stanja v Kataloniji." Tako bi tudi kak svetnik odgovoril. Papa pa je raje potrdil ustavo Španije, ki pa je daleč izpod pravice: naravne in Božje. Vsak diktator lahko v svojo ustavi napiše kar želi, recimo pravico do mesečne plače max. treh evrov, pa pravico do max 25 žena na enega 'njihovega' ženina, pa kake erdoganske variante glede preganjanja novinarjev ... Španska ustava je pač ustava podobna šariji. Saj so bili stoletja muslimani.
OdgovoriIzbrišiSe pa Katalonci prekleto motijo, če slavijo Slovenijo, niso pa se pripravili za silovit vojaški spopad - potem se od nas niso naučili nič. Kajti močnejša in odločnejša ko je vojska, prej bo možen kak POGOVOR. Če niso pripravljeni na nekaj sto - ali več - mrtvih, ne bo kaj dosti od njihovih sanj.
Vsaka svoboda zahteva boj. Svoboda človeške duše in svoboda telesa. In ta boj ne bo lahek, glede na naravo Špancev, ki še vedno spada v srednji vek. Recimo torej takole: Katalonija je lahko svobodna, če bo zdržala tri leta vojnih spopadov in pljuvanja od vsega hinavskega sveta. V tem času bo finančno sesuta, a to je pač cena za svobodo.
In večina jih bo do konca zapustila katolištvo. Hvala Bogu, da je dopustil luteranstvo, četudi je moralo za to milijone protestantov umreti od blagoslovljenega meča.
Hvala za poročilo z romanja, vendarle je še nekaj poštenih duhovnikov tam, če pa boste romali predolgo, bo morda treba peš čez mejo nazaj? To bo doživetje! Komur pa so Katalonci všeč, naj bo do konca iskren, in naj ostane tam, ter jim pomaga s 'slovenskimi nasveti'. Kajti lahko da prihaja čas, ko bo iz od papeža Frančiška-politika blagoslovljene Španije donelo strašno vreščanje: "Udri po dušmanu!" Ja, roko, ki jih je futrala, bodo prišli odgriznit.
Pa še to: Brane, ko si že tam, jim povej naslednje: Če se ne bodo osamosvojili sedaj, se ne bodo nikoli. Kajti Španija bo uporabila Stalinovo metodo priseljevanja Špancev, enako kitajski metodi na Tibetu in izraelski v Palestini. Investirali bodo v priseljevanje španske populacije, ki bo odtlej onemogočila kakršnokoli ločitev. Potem bo konec s Katalonci - končali bodo v enako kot Tibetanci in slovenski Korošci. To jim povej, če jih imaš rad, ni treba samo molit. Včasih je za preživetje en sam sendvič tisočkrat boljši od stotih svetih maš.
OdgovoriIzbrišiJona, kaj bi šlo kdaj brez tvojega smetenja tega bloga. Ti nisi prerok, ti si fundamentalistični farizej in pismouk.
OdgovoriIzbrišiBranku pa želim še veliko dobrih zapisov razmišljanja o stanju duha v Slo cerkvi.
Franc
Hvala dragi France, tvoj prispevek je zelo argumentiran, zelo povezan s temo in ni smetenje. Je pa podoben vpitju farizejev na Jezusa, ko so Ga obtoževali brez enega samega argumenta - samo z nasiljem. Zato sumim, da je tudi tvoj prispevek tukaj ena fundamentalna nasilna smet - mar ne??
OdgovoriIzbrišiTole je pa stanje duha v špici Cerkve:
OdgovoriIzbrišihttp://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/papezev-molk-glede-katalonije
Zdi se mi precej farizejsko, pa imam papeža sicer zelo rad.
Še tole, kolega France, ker je ravno še toplo; ta Brankova tema sicer ni o stanju duha v slovenski Cerkvi, ker pa te to zanima, ne bodi hud, če te vabim tole prebrati: 86. čivk:
OdgovoriIzbrišihttps://bozjicivki.blogspot.si/2017/10/85.html#comment-form