Religija v filozofskih salonih

Objavljeno 13. 10. 2013 v tedniku Družina kot uvodnik.

Kaj imajo skupnega naslednja velika imena sodobne filozofije: G. Vattimo (Italija), E. Trías (Španija), J. Derrida (Francija), J. Habermas (Nemčija)? Vsi se zanimajo za religijo. Kaj to pomeni? To pomeni, da se je religija vrnila v filozofijo, potem ko jo je filozofija ali zanemarjala ali zviška prezirala.*

Povratek religije v filozofijo je bilo zaznati v začetku devetdesetih. Zakaj ravno takrat? Eden izmed razlogov je padec komunizma. Religija ni samo pokazala, da zmore preživeti načrtno zatiranje, temveč da je sposobna dejavnega kulturnega odpora ter iz spopada z državnim ateizmom iziti kot zmagovalka. Če bi religija res bila patologija (Freud), opij ljudstva (Marx) ali poniževalka človeških kreposti (Nietzsche), ne bi bila sposobna politično osvobajati in spodbujati za demokracijo.

Bog torej ni »mrtev« in religijo je bilo potrebno še enkrat premisliti; tokrat z orodji postmoderne filozofije. Zgoraj omenjeni filozofi so začeli objavljati članke in knjige ter organizirati simpozije o religiji – tem »nepričakovanem gostu«. Filozofska kronika vsebuje seminar o religiji na otoku Capri l. 1994.** Derrida je o kraju dogodka dejal, da je »dovolj blizu Rima, a ne v Rimu«. Opazko lahko razlagamo v smislu: religijo filozofi spoštljivo opazujemo, vendar ne pričakujte, da se ji bomo vdali.

Habermas in Ratzinger v pogovoru l. 2004. (foto s spleta)

Zanimanje za religijo je odprlo prostor dialoga. Nekakšen simbolni vrh je dialog med filozofijo in religijo dosegel l. 2004, ko sta se v Münchnu soočila J. Habermas ter kardinal J. Ratzinger, bodoči papež.*** Trend je oplazil tudi Slovence. Omenimo Forum za dialog med vero in kulturo, ki je od l. 2005 vsako pomlad v Lovranu.**** Forum nima velikega odmeva v deželi kulturbojniških jurišnikov, vendar seme dobrega je vrženo.

Religija je spet postala, kot je hudomušno zapisal kardinal W. Kasper, »salonfähig«, t j. primerna za debato v čislanih filozofskih salonih. Ali bo filozofija zdaj postala »katedralfähig«, t j. primerna za v katedralo, pa je drugo vprašanje.



* Naslanjam se na knjigo: José María Mardones: Síntomas de un retorno: la religión en el pensamiento actual (Simptomi povratka: religija v sodobni misli), Sal Terrae 1999.
** Debata na Capriju (1994) je zajeta v knjigi: Jacques Derrida / Gianni Vattimo: Religion. Cultural Memory in the Present. (Religija. Kulturni spomin danes), Stanford University Press 1996.

*** Dialog Habermas - Ratzinger (2004) je v knjigi: Jürgen Habermas / Joseph Ratzinger: Dialektik Der Säkularisierung. Über Vernunft und Religion (Dialektika sekularizacije. O razumu in religiji), Herder Verlag 2005. Angleški prevod: The Dialectics of Secularization. On Reason and Religion, Ignatius Press 2006.
**** Zbornike Lovranskega foruma izdaja založba Družina.