torek, 11. april 2023

Konstrukt in dejstvo, volk in jagnje

 

»Trditi, da resnice ni, pomeni, da ima volk vso pravico pojesti jagnje,« je pred kratkim za španski El País dejal italijanski filozof Maurizio Ferraris, drugače zastopnik smeri novega realizma (Wikipedia). Skratka, miselni relativizem, zelo v modi v zadnjih desetletjih, nas na koncu pripelje do prevlade močnejšega nad šibkejšim.

V drugi polovici prejšnjega stoletja smo se naveličali trdnih in dogmatičnih pogledov na svet in življenje. V družbi in politiki smo se odrekli togim in totalitarnim vzorcem ter začeli graditi lahkotno liberalno okolje. V osebni morali smo se začeli osredotočati na naše želje in eksperimentirati z življenjskimi slogi. V vzgoji smo stavili na permisivnost, v filozofiji in umetnosti na »šibko misel« in konstruktivizem.

Tudi v religiji nismo zaostajali za trendom: 2. vatikanski koncil je bil »čuden« koncil; poln optimizma, ni se spravil na nobenega heretika in ni razglasil nobene posebne dogme.

Po eni strani je tovrstna sprostitev vsem prinesla nekaj dobrega. Po drugi strani je rahljanje miselnih načel v sebi skrivalo novo nevarnost: idejni in moralni relativizem, odsotnost resnice, pri nekaterih celo nihilistični odpor do dejstev in resnice. Um, ki je naš organ za resnico, je zlahka postajal služabnik sprotnih kapric. Zanašati nas je začelo v cono razpuščenosti, ko se močnejši rad dvigne nad šibkejšega.

V razmerah, ko ni resnice ali je »več resnic«, oziroma, ko dejstvo zamenja konstrukt, se je zaredila nova vrsta volkov. Ferraris je v neki starejši kolumni za italijansko La Repubblico zapisal, da je ameriška invazija na Irak prav tako predpostavljala nek »adijo stvarnosti«. Vemo, napadalci so si odločilne dokaze o iraških orožjih za masovno uničenje preprosto izmislili. 

Ampak relativizem, ta »adijo stvarnosti«, je v zahodni kulturi vseprežemajoč, oblikuje politiko in šovbiznis, prisoten je v slehernikovem vsakdanjiku. Jagnjet, ki pri tem končajo v volčjih žrelih, velikokrat niti ne opazimo.

Nekaj se le premika, relativizem doživi tudi kak poraz. Skoraj istočasno, ko smo brali Ferrarisov intervju v El Paísu, je Mednarodna atletska zveza sprejela sklep, da transspolne ženske, ki so šle skozi moško puberteto, ne morejo tekmovati v ženskih disciplinah. Vodstvo zveze je povedalo, da gre za »odločne ukrepe za zaščito ženske kategorije v atletiki«.

Filozofsko gledano se je ta športna avtoriteta jasno odpovedala relativizmu ter se oprla na spoznavni realizem; prednost je dala (naravnim) dejstvom, ne pa (političnim) interpretacijam. Poleg tega je opravila moralno dejanje: zaščitila je šibkejšega pred močnejšim, ženski svet pred vdorom moške biološke nadmoči.

Mednarodna atletska zveza je torej prepoznala konstrukt in se oprijela stvarnosti. Vsaj na atletskih stezah, ki so pod njenim nadzorom, volk ne bo pojedel jagnjeta.


* Kolumna je bila objavljena aprila 2023 v rubriki Logos v tedniku Družina. Foto: B.C. 

3 komentarji:

  1. 1. Zakaj volkovi smejo

    Izjemno pomembna tema! Vendar prepozno. Demon relativistično - impersonalističnega filozofiranja je prodrl v vsako deželo, šolo, Cerkev in družino. Konec je. Prihaja posledica. Ki bo poledica. Kazen. Huuuda bo.

    Osebno za to pretežno krivim Cerkev. Zeloooo mi je žal, da ni opravila svoje vloge, ampak vstopila na ta vlak v meglo in mrak. Storil sem vse, da bi vsaj en škof dojel in začel NA NOVO, a … Formacija klera je dandanes nekaj zelo čudnega -in ne gre. Naj pojasnim, če smem, gospoda. Zakaj je danes čas, ko močnejši lahko žre šibke, v tej atmosferi relativizma.

    Zadnja desetletja na Zahodu je čas pozabe kdo je Bog, kdo je Oče, kdo je Stvarnik, kdo je Šef. Pa poglejmo, kje se je vse to začelo.

    Najprej so bile indijske Vede, v katerih je Bog Izvor, eden, Stvarnik vsega. To je bilo ljudem povsem jasno. Del svetih spisov pa se je skoncentriral na množico pol-bogov, ko so imeli lastnost uresničevanja različnih materialnih prošenj vernikov. Krščanstvo je, zaradi neke teološke zlobe nemara, zaradi tega hinduizem uvrstilo v panteizem, torej neko kulturno (in ne razodetveno) religijo 'vseboštva', mnogoboštva. In ga s tem označilo za heretičnega in domala peklenskega. Namenoma je spregledalo ZAČETEK in KRONO hinduizma, ki je v slavljenju Enega, edinega Boga, Stvarnika in Lastnika vsega.

    Ta vmesni del hinduizma je bil res skoncentriran predvsem na služenje in žrtvovanje pol-bogovom, za katere pa se je jasno vedelo, da so prav tako minljivi, kot vsa narava, da torej niso Večni, Vsevedni in Blaženi Gospod. Ko je žrtvovanje, predvsem živali, naraslo preko vsake spodobnosti, je Bog na Zemljo poslal Gautama Budo, ki je Vedsko učenje prilagodil mesojedim, posvetnim, demonskim ljudem, kateri niso zmogli sprejeti Boga kot Osebe. Na tak način jih je postopoma vodil k Sebi. Gautama Buda se je rodil kakega pol stoletja pred Kristusom.

    Ker pa je budistično Učenje preveč odstopalo od originalnih Ved, je Bog, v 7-8 stoletju, dovolil novo totalno 'preturbacijo': pojavi se filozof Adi Shankara (Shankar-acharja), katerega poslanstvo je bilo očitno, da sesuje budizem in naredi neko novo godljo, nekaj vmes med (mahajana) budističnim in izvornim personalističnim (Bog je Oseba) Naukom Ved. Na novo je prekomentiral ključna Dela vse Vedske književnosti, a tako, da je Boga razosebil, Ga predstavil kot braman, neko neosebno Zadevo. Tako je na novo napisal-pojasnil Brahma sutro, Upanišade, torej Bhagavad-gito, Shrimad Bhagavatam in druge krone Ved. Njegovi filozofski in teoretski liniji se reče mayavada. Maya pomeni iluzija, vada pa učenje. Torej je to učenje, ki trdi, da je vse iluzija. Šankar iz Izvornega Nauka odstrani vsa osebna Imena, zato lahko z gotovostjo trdimo, da je mayavada filozofija sama po sebi iluzija, ker trdi laži. Prilagojena je demonskim (ateističnim) dušam.

    In iz te filozofije je Zahod kasneje razvil relativizem. Relativizem v politiki pomeni: »Mogoče ja, mogoče ne.« Tega se držijo vsi, tako Svoboda kot SDS, kraljuje pa NSi.

    Ker je na svetu več demonskih duš kot Božjih (Božje letijo v nebesa), se je Šankarjevo učenje preklemansko dobro prijelo. Iz Indije je skorajda izginil budizem (Bodhidaruma z Zenom beži na Kitajsko), kot tudi Izvorna razlaga Boga kot vrhovne Osebe, katere poglavitna lastnost je Ljubezen.

    Ta virus, namenjen demonom na Zemlji, ne pa kristjanom, ki poznamo Boga kot Osebo, se je postopoma razlezel po vsem svetu, še najbolj v zmaterializirano Evropo, Zahod. Pojavi se tisoče filozofskih struj, ki so skorajda vse cepljene na im-personalizem Šankarja-
    ačarje. Kaj je glavna značilnost impersonalistov? Skrbno vzgajana laž, da je je Absolutna Resnica (Bog) razširjena po vsem Stvarstvu v NE-OSEBNI OBLIKI. Če stvar preprosto razložimo v krščanski terminologiji: Bog je Luč, neosebna Luč. Bog NI Oseba s telesom, očmi, usti, glasom in rokami.

    OdgovoriIzbriši
  2. 2. Kar pa je herezija, seveda, če se bere izven konteksta sv. Pisma. Kajti sončna svetloba ni sonce, ampak je produkt sonca. Če žarnico ugasnemo, svetloba izgine, a žarnica ostane. Luč, brahman (z malo začetnico) je torej Gospodova Luč, ki jo sije Negovo sveto Telo. Ta Luč je blaga, zdravilna, a neosebna. Za končno Odrešenje in Zveličanje pa mora duša Srečati Odrešenika osebno. Jezus Kristus ima telo, ima oči, ušesa, ima roke in noge. On sliši klice sveta. On ni le Luč, sije pa Luč, ja, seveda jo sije.

    A ateistični in agnostični filozofi tega ne morejo dojeti, tudi mnogi teologi ne več, ker so preveč ujeti v posvetnost in zmedo tega sveta (ženske, čast, denar, položaj in predvsem - uživanje. Ter prepiranje, kdo med njimi je 'največji'). So pa uspeli sesuti civilizacijo, ki je Gospoda poznala kot Osebo in imela od tega mnogo Miru, moči in koristi.

    Zdaj bo tega konec. Poleg Šankarja je bil tu še Mohamed, pa potem Luter, namreč. Vse te tri 'filozofije' so stopile skupaj in začele nagrizati izvorni Nauk Cerkve. Vanjo so posredno infiltrirale visoke klerike, ki se nenehno trudijo neopazno spremeniti svet v relativen, meglen in zmeden. Bog je Luč, včasih rečejo, kaj več od tega pa ne.

    No, rečejo še, da je Bog v resnici »čisto drugačen«. Drugačen od česa, od koga? Drugačen od Jezusa Kristusa???

    A vidite …

    Kje je šele Prva zapoved vseh zapovedi: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, vso dušo, vsem mišljenjem in vso močjo«? Kar učijo že izvorne Vede in končne Vede, zapisane v Nauku vaišnjavizma, Nauku Ljubezni do Boga, od katerega bi se NADARJEN kristjan veliko lažje naučil Ljubiti Očeta in Kristusa, kot se Ga uči Ljubiti od vse bolj relativizirane in im-personalizirane novodobne teologije vsesplošne godlje vsega mogočega, samo Izvornega Nauka ne?

    No, v tej patološki atmosferi, ko smo vsi neke vrste bog, bogovi, kristustki oz narayane, (-O, lejga, živjo, sveti! Kako si kaj? -Pozdravljen Gospod, dobro sem, a ne čisto zadovoljen!), ko Zapovedi nimajo več haska, ampak je vsak sam sebi zapoved; ko slovenski kristjani že 75 let po sveti maši volijo komuniste; ko 700 morišč kristjanov še vedno ni urejenih - v tej atmosferi je seveda povsem normalno, da Rus udari po Ukrajini, Srbin po Bosni in Kosovu, Kitajec po Tajvanu, Svoboda pa po svobodi in pameti - 'i nikom ništa'. Tudi naša namreč Svoboda gazi z vse bolj vojaškim škornjem. In v šolah narašča medvrstniško nasilje, pa tudi nepotrebno nasilje policije nad narodom, medtem ko se veliki državni kriminalci ne preganjajo kaj dosti, meja pa je na stežaj odprta.

    Kali-yuga, bi rekli vajšnjave, doba prepirov za vsako najmanjšo drobnjarijo, doba vojn, klanja, nesreče in bolezni. Tu smo danes. To narašča. Ni več duhovnega boja proti Mraku, ampak le še ZLIZANOST z vsem, kar 'stari mračnež' bedakom ponudi. Povprečen kristjan ni več 'dec', župnik je postal teta, kristjanka je manekenka, otroci pa le še zrejo v barvito ogledalce pred nosom.

    Sodoma in Gomora, nimaš kaj. Doba Volka.

    A kdor je resničen v Kristusu, s tem nima problemov. Vrata Doma so mu vedno na stežaj odprta. Samo svetemu se mora prikloniti in biti poslušen. In trden kot gora.

    Aleluja! Hvala Tebi Kristus!

    OdgovoriIzbriši
  3. Ko je vse relativno, še punce začne boleti k.... in se družno spravijo na sovrstnico. Vse skušajo biti kind of urške, v svoji izključevalni dobroti.

    Škorenj svobode je v resnici vojaški, ni 'štikla'.

    A mi, ki smo kristjani, se ne sekiramo - vsega je kriv Adi Shankara.

    Kliknite na "view", ker je vsebina štajerska.

    https://twitter.com/anja_hrzic/status/1645767967823609857?s=20

    OdgovoriIzbriši