Spoštovani g. Aleksander Jevšek, župan Mestne občine Murska Sobota!
kabinet.zupana@murska-sobota.si
Sem Branko Cestnik, župnik na Frankolovem, po rodu Ptujčan, sorodstveno povezan tudi z lepim Prekmurjem. Pišem vam glede vojne v Ukrajini in ker je prišel čas, da uporabimo orožje močnih simbolnih dejanj.
Kakor vsi, sem tudi jaz zelo zgrožen nad zločini, ki jih je ruska vojska zagrešila v kraju Buča pri Kijevu in na podobnih lokacijah drugod po Ukrajini. Zgrožen in prizadet sem toliko bolj, saj smo na Frankolovem ponudili zatočišče ukrajinskim beguncem in vsak dan poslušamo njihove žalostne zgodbe. Prejšnji teden, ko za pokol v Buči še nismo vedeli, mi je gospa Valerija, doma prav iz Buče, na svojem telefonu kazala slike, ki jih je posnela v prvih dneh ruske agresije na njihov kraj. Posnela jih je z okna svojega stanovanja: ruski oklepniki so jasno vidni. Valerija iz Buče in njena mama, ki je na vozičku, sta pred nekaj dnevi preko Karitas našli začasni dom pri dobrih ljudeh v okolici Celja. Kako jima je danes, ko gledata podobe pobitih ljudi v njunem domačem kraju, si ne upam razmišljati.
Pišem vam, ker imam preprost predlog. Predlagam, da v znak solidarnosti do kruto pobitih prebivalcev v Buči in drugod po Ukrajini za tri dni s črnim blagom pokrijete kip sovjetskega vojaka, ki je postavljen v okviru soboškega Spomenika zmage.
Naj obrazložim.
(1) Med sovjetsko armado iz leta 1945 in rusko vojsko, ki leta 2022 pobija po Ukrajini, je kontinuiteta. Tako v izročilu kot v simboliki. Gre za kontinuiteto, ki jo ruska militaristična in nacionalistična ideologija zelo rada poudarja in izpostavlja. V črno zavit kip, izza katerega je simbolizirano obzidje Kremlja (kot pravi razlaga spomenika), bi pomenil protest zoper rusko vojsko, ki je danes vse prej kot »osvoboditeljica«.
(2) Ruska militaristična in nacionalistična klika s predsednikom Vladimirjem Putinom na čelu je nekako »vajena«, da se ji »odpušča« za zločine, kot so porušeni Grozni, vdor v Gruzijo, porušeni Alepo v Siriji ... Odpušča in popušča pa se ji ali v imenu ekonomskih interesov (nafta, plin) ali v imenu minule slave in velikega doprinosa, ki ga je sovjetska armada imela v zmagi nad nacifašizmom leta 1945. Zakriti kip bi pomenil, da tovrstnega »mižanja na eno oko« s strani civilizirane Evrope ne bo več.
(3) Nisem pristaš t. i. »cancel culture«, ki ruši spomenike. Verjamem, da zakritje sovjetskega vojaka v črno blago dostojne kakovosti v teh razmerah ne bi pomenilo skrunitve spomenika, ki vendarle ima svoje mesto v zgodovini vzhodne Slovenije in Murske Sobote. Bi pa takšno dejanje tridnevnega žalovanja, če bi ga prav razložili in ustrezno medijsko podprli, gotovo podalo močno protivojno sporočilo ter bilo razumljeno kot tehten simbol solidarnosti z žrtvami ruske agresije na Ukrajino.
Predlog, ki vam ga podajam, sem oblikoval sam, brez vednosti kogarkoli. Ker vam pišem javno in ker mislim, da se mora naša javnost še odločneje postaviti na stran žrtev vojne v Ukrajini, bom to pismo objavil na svojem blogu https://branenacesti.blogspot.com/.
Hvala za vašo pozornost!
Frankolovo, 4. aprila 2022
foto: Buča, april 2022, posnetek zaslona
Bravo Brane! Končno, po desetletjih, nekaj možakarskega s strani ljudi Cerkve, ki je sicer boleče zdrizasta kar se dobrega-slabega tiče. Korak bliže Nauku torej, ven iz močvare relativnostne teologije tega časa. In zanesljive hoje v pekel.
OdgovoriIzbrišiOpažam neverjetno neempatičnost, nesočutje s strani slovenskih levo/desnih anticepilskih putinistov. Po eni strani govorijo o galantnosti do žensk in svetosti družine in otrok, po drugi pa jim ni mar za milijone ukrajinskih žensk, vse več posiljenih, mrtvih-golih in napol zažganih, celo slike posiljenih golih mrtvih otrok so zanje le lažna novica. Bolni so.
In kaj zdaj, Branko? Pustiti ljuljko v žitu do sodnega dne in ponoviti norost pacifizma ob koncu 2.sv, ki je pomagala napolniti 800 morišč po Sloveniji? Na teh krajih je še vedno stotine tisočev nepokopanih, 99% kristjanov, in niti "desna" vlada niti škofje/Cerkev, nista uspela organizirati ureditve in človeškega pokopa. Zverine pa že na novo grozijo. Nekomu ni zadosti mar, to je.
Rus se umika/beži na vzhod Ukrajine, kjer bo zločine zagotovo postoteril, to je jasno, videli smo Čečenijo, Sirijo … Kaj pa delata EU in Nato, naši prijatelji? Vojaško vse to hladnokrvno dopuščajo, pod izgovorom, da Ukrajina ni v Natu. Kdo pa je kriv, da ta pogumen in civiliziran narod ni v Natu? Predvsem Nemci in Madžari in še kdo, ki so to leta in leta onemogočali, hkrati pa bogateli Putina, kljub sankcijam. Včeraj je zmagal kristjan Orban, družinski človek, borec proti LGBT in levim evropskim patologijam, hkrati pa velik prijatelj Putina. Orban je vsa leta blokiral Ukrajino na mnoge načine in še danes dela tako – edino begunce je dovolil sprejeti skozi zanje tranzitno Madžarsko. Zato bi bilo prav, da je 'Madžaroš peperoš' izvržen iz Višegrada in EU ugodnosti, kajti v tej UKR situaciji ne moreš biti nevtralen ali na strani Putina, če nisi popoln kriminalec. Dejstvo je, da so v tej situaciji celo mnogi levaki veliko boljši od tega gnusa.
OK, duhovnik predlaga močno simbolno dejanje, kulturni boj. To je lepo in je dobro. Pomaga tudi UKR beguncem. (Srček.) Vsi ostali pa moramo sodelovati v drugih oblikah pomoči temu narodu: v antiruski 'propagandi', z donacijami, molitvijo, pošiljanjem opreme in orožja, kdo pa tudi z bojem. Kajti:
kristjan je v svoji izvorni biti BOJEVNIK. Proti delom satana. Proti nepravičnosti. Bori se, da zaščiti nemočne in nedolžne in pripravljen je umreti za to, če tako nanese. A ni dovolj le po domobransko puško nositi, potem pa se predati v smrt. Doktrina borbe namreč govori, da če si nasprotnika podrl na tla, a on v srcu ni sprejel poraza, boš ubit, ko se spet dvigne. Zato ga je treba poraziti tudi v duhu. Ker Rusu tega niso storili l. 2008 in 2014, zdaj kolje kot zver. Nemci in Madžari pa ga pod mizo čohajo po dlaki. Posledično bo vojna vse bolj krvava, kajti napumpanemu in zato neumnemu Ruskemu narodu še na misel ne pride, da bi jim bilo kaj mar za svoje brate Ukrajince. Kateri pa so v resnici pravi genetski izvor Rusov, ti pa so se kasneje poazijatili in pozverinili, zato jim komunizem še vedno 'leži'. In nacizem tudi. Veliko ruskih nacijev je v prijateljstvu z Vladi-mirjem. Kakšna ironija!
Ljudje imamo različne poglede in mnenja, ko pa pride do klanja nedolžnih na tako zelo strašen način, enak ali hujši Hitlerjevemu, takrat pa tisti, ki ostanejo na nivoju filozofiranja, relativiziranja in kulturnega boja ter verskih palamudenj, dokažejo, da pravzaprav sploh še NISO ljudje. Kajti Človek šele nastaneš, če sploh. Večini Slovencev je uspelo, da so ta razvoj zavrgli. Tudi s manjšo pomočjo Cerkve, vsekakor pa z veliko pomočjo komunizma in mračnih balkanskih možganskih tvorb.
Bog pomagaj? Ne se hecat, ker ko je boj na vrhuncu, Ga ni na spregled. Samo mrtvi padajo. Razen, če ga Njegovi pokličejo v boj. A bodo vse morali opraviti sami. On pa bo Pomagal.
Aleluja.
Kulturni boj z zastavo
OdgovoriIzbrišiŠe tole sem pozabil reči. Kot otrok sem živel v bloku, naselje socialističnih blokov, zgrajeni na ukradeni kmečki zemlji. V bloku in drugih okoli je živelo kar nekaj hudih komunistov, vsaj nekateri med njimi so bili zagotovo morilci, bivši partizani in kasnejši psihični nasilneži. Nedaleč stran je živel Stane Semič Daki, prvi živi narodni heroj, ki sem ga srečeval na ulici in šele kasneje izvedel, kakšen krvav stalinist je to bil. Morilec otrok. Vedno me je motril s tistimi nemirnimi očmi na obrazu zaigranega starčka. No, ti liki so kar tekmovali med seboj, kdo bo letos zataknil veliko državno zastavo v tulec na pročelju bloka. Čim večkrat letno. Zastavo z rdečo sovjetsko zvezdo.
Zato te zastave normalno razumni ljudje nismo cenili. Ni nam bilo mar za lažno simboliko, ki jo je izražala, kajti že v 4. razredu OŠ sem vedel za poboje v Kočevskem Rogu in to skrivoma razlagal nekaterim zaupnim sošolcem.
Posledično mi kasneje ni bilo mar niti za našo, slovensko zastavo. Marko Pogačnik je sicer naredil odličen grb, smiseln in močan simbol, a so ga nalimali na krvavo bandero, le zvezdo je zamenjal. In ko sem se ob osamosvojitvi znašel na Notranjskem, so tam visele le - RUSKE ZASTAVE! Vprašal sem jih, zakaj imajo ruske zastave, a so me debelo in neprijazno gledali. Seveda, tudi tam se je zganjala huda partizanščina, sem izvedel ob vožnji skozi zasnežene globoke gozdove Kozarišča.
Potem pa sta se na vratih nekoč pojavila dva fletna predstavnika lokalnega SDS, se predstavila, beseda je dala besedo in beseda je dala zastavo. Odtlej smo jo obešali, vsaj enkrat letno, ob državnem prazniku. Je pa res, da ko ne plapola, dandanes postane ruska trobojnica. In ker veter ne piha dan in noč, seveda ne bom delal reklame Rusom. Nikoli več je ne bomo obesili, dokler ne bo drugačna. Nikoli. To je, kot da bi dal črno cunjo Ruso čez glavo za vedno, dokler spomenik zlu ne pade.
Seveda bodo šli zdaj mnogi v luft. Predvsem slovenski rusofili. Ki bodo dokazali, da so te tri barve v tej obliki prasloveske. Predlagali bodo mesec dni obešene zastave, ravno v času, ko Putin kolje Ukrajino z rusko, in tisto povsem rdečo, kitajsko.
Saj vem, da če zmaga Janša, ali pa Počivalšek ali pa KUL ali pa Pižon ali pa DOM (hehe), bodo današnjo zastavo obdržali. OK, kar imejte jo, a pri nas je ne obesimo nikoli več. Hočemo novo. Drugače bo VSE PO STAREM.
To je moj kulturni boj.
Slava Ukrajini, slava junakom!
Po zgornjih zapisih dobivam klice in sporočila od ljudi, ki so sprejeli Ukrajince pri nas. Strašne zgodbe. A ne zgodbe Lafcadio Hearna, ampak današnjega ruskega divjanja v Ukrajini.
OdgovoriIzbrišiPravijo, da imajo problem z Rusi že od leta 1949, ko so Rusi prišli in ostali tam. Odtlej delajo nenehen kaos in zlo. Kot takrat, tudi danes pobijajo, kradejo, lažejo in posiljujejo. Že takrat so Ukrajincem ukradli zemljo, a tega Ukrajinci niso pozabili, za vsako ukradeno hišo, kmetijo, gozd in polje, njivo, vedo še danes. Sledil je Krim - spet isto. In zdaj ponovno. Temu se z dušo in telesom upirajo, pravijo, da bo šel ta upor proti Rusom z materinim mlekom in krvjo naprej, nikoli ne bodo sprejeli te zverinskosti.
Kako so drugačni od nas, Slovencev, ki počepamo kot kure!
Povedo, da so jih Rusi v Donetsku in Lugansku ter na Krimu prisiljevali sprejeti ruske potne liste, priseljevali nove Ruse za večji %
na 'referendumih' in 'volitvah', kdor pa ni hotel sprejeti, je bil izgnan, njegova imovina pa prodana privlečenim Rusom za polovično ceno (isto kot Kitajci v Tibetu). Takoj so tudi ukinili ukrajinščino iz šol ...
Čisti, totalni naci-fašizem.
To je to. In zdaj naj hvalimo NATO in EU, za makarone, lepe besede in nekaj bazuk? FO hinavci. Naredite kaj več, Ukrajinci so naši pravi bratje! Kako lahko z milijoni tankov in letal gledate, kaj rdeči kmer dela v Mariupolu in drugod, in se bojite vsaj padala s hrano in orožjem dostaviti. Neizmerna sramota je to, ki se bo slej kot prej vrnila kot bumerang nad Evropo.
To je Božja Beseda. Bogu hvala!
In naša zastava naj zamenja vsaj eno barvo, rdečo! Lahko jo zamenja Si- športno zelena ali pa ukrajinsko rumena, ki ponazarja žitnico, "naš vsakdanji kruh".
Slava Ukrajini, junakom Slava!
"Med Jezusom in njegovimi apostoli ter patriahrom Kirilom in njegovo kliko, ki blagoslavlja Putina in rusko vojsko, da leta 2022 pobija po Ukrajini, je kontinuiteta. Tako v izročilu kot v simboliki." Izhodišče napačno, vse brez veze. Ex falso quodlibet.
OdgovoriIzbrišiCitat, ki ga navajaš, ni na tej spletni strani. Tako da je tvoje izhodišče zgrešeno. Morda pa samo malo dražiš.
IzbrišiSeveda je citat zmazek neznanja, v svojem začetnem delu, ko omenja Jezusa in apostole. Ostalo naprej pa drži. In isto velja za Srbsko pravoslavno Cerkev in njene blagoslove srbskih masakrov v Bosni in Kosovu. Ta kontinuiteta pa je dejstvo, kot tudi povezava s komunizmom in rabotami rdečih kmerov po vsem svetu. Pri nas se to vidi v 800 še neurejenih moriščih.
Kot rečeno, vse brez veze.
IzbrišiQ.E.D.
Obstaja psihično stanje, imenovano ravnodušnost. Izvira iz začetno-hinduistične in budistične pol-zmote, da je Bog (ali Buda) le brahman, nekak sij, osnovna substanca, samo Luč. Celo mnogi kristjani Boga razumejo le kot luč. A kot Žarnica sveti luč in sonce sveti žarke, tudi Bog-Oseba, iz svojega duhovnega telesa sije Luč. Ki pa je po svoji naravi neosebna.
IzbrišiKdor dojema le ta nivo, postane utopljen v Luči in ravnodušen do dobrega-zlega. Misli, da se bo na tak način izognil trpljenju. Se lahko, a le začasno.
Kajti le Odnos Rešuje za večno. Ljubezenski odnos Z Bogom. To je Življenje!
A v redu, spoštovati je treba ta nivo enodušnosti (ta stopnja je višja od teološkega filozofiranja), to vseenost (le zakaj pa potem ločujejo drekec od čokoladnega namaza??), ko ničesar ni, kar pa je, 'nima veze'. Ali, kot pravi njih glavna sutra - Nema ništa, dragi Pišta:
... Mu shiki mu ju so- gyo- shiki mu gen-ni bi zes-shin I
mu shiki sho- ko- mi soku ho- mu gen kai nai shi mu I shiki kai
mu mu myo- yaku mu mu myo- jin.
Nai shi mu ro- shi yaku mu ro- shi jin mu ku shu metsu do- mu chi yaku mu toku I mu sho tok’ko ...
MU pomeni NIČ, ni, ne obstaja.
A le, dokler ne dobiš rakete v hišo, krogle v sorodnika, posiljevalcev svoje žene in hčere ter obvestil o stotinah mrtvih someščanov. Potem pa mu-kanje ne pomaga več.
Treba je poklicat Gospoda-Osebo, nabavit bazuke, se dobro najesti in se z vsem srcem lotiti dela.
Vse manj od tega je ponoven Kočevski rog in Huda jama.
Nisem ravnodušen. Izhodišče napačno, vse brez veze = Iz napačnega karkoli (ex falso quodlibet). S tem, da je vse brez veze, ker je napačno izhodišče, sem na olikan način povedal, da Cestnik in Jona klanfe serjeta. Pa brez zamere, kot bi pristavili pijanci.
IzbrišiRazumem, razumem ... Ni problema; pijancem, otrokom, ženskam in starcem se odpušča vse klamfe.
IzbrišiStrezni se, prjatu. 😉