Nagovor ob Prešernovem dnevu 2022 (KKD Ivan Šopar Vojnik)

Katoliško-kulturno društvo Ivan Šopar iz Vojnika je ob Prešernovem dnevu 2022 pripravil virtualno proslavo. Tukaj podajam nagovor, ki sem ga imel v okviru dogodka. Celotna virtualna proslava na YouTube                         

-----------------

Lepo pozdravljeni!

Mnoge besede uporabljamo na način, da se ne vprašamo, kaj je bil njihov prvotni pomen in kako se je razvijala njihova raba. Ena takih besed je kultura.

Izraz kultura prihaja iz latinskega pridevnika cultus, kar izvorno pomeni obdelan, negovan, tudi okrašen; oziroma iz latinskega glagola colo (colere), kar pomeni nekaj pozorno obdelovati, negovati. Izvorno ni bila mišljena človeška duhovna dejavnost, temveč greda, njiva, polje. S tem v zvezi še danes kmetijstvo imenujemo agrikultura, posamezno poljščino kultura, strojček za obdelovanje gred pa kultivator.

Že stari Latinci pa so to besedo začeli uporabljati tudi za opis duhovnih dejavnosti. Colo caerimonias je pomenilo, da negujem verske obrede in odnos do božanstva. Zato še danes neko versko čaščenje imenujemo kult. Colo artes pa je pomenilo, da negujem neko veščino ali umetnost. To zadnje pa je že precej blizu sodobni rabi besede kultura.

Iz pomenskega razvoja besede kultura torej razberemo, da se je že ob začetkih civilizacije človek zavedal, da, kakor obdeluje polja, mora obdelovati in negovati tudi svojega duha.

**

 Kaj je kultura? Eno najširših definicij kulture je podal papež Janez Pavel II. leta 1982, ko je ob ustanovitvi Papeškega sveta za kulturo zapisal, da je kultura »skupek načel in vrednot, ki tvorijo etos nekega ljudstva«.

Kultura je torej etos oz. duša nekega ljudstva. Neko ljudstvo ima gospodarstvo, ima politično organizacijo, ima vojaštvo, poseduje naravne danosti in določeno moč zaradi števila prebivalcev – a če nima kulture, ni ljudstvo. Množica brez kulture je ali krotka čreda ali divja horda – ni pa ljudstvo z dušo.

Ko obhajamo Prešernov dan oz. slovenski kulturni praznik, slišimo mnogo odličnih razmišljanj o kulturi. Razmišljanja gredo v to ali ono smer, v kakšnih poudarkih se znajo med seboj precej razlikovati. Vendar večinoma enako izpostavljalo neko osrednjo resnico o kulturi: to je, da je kultura Slovence vzpostavila in ohranila kot Slovence.

Če za vse narode velja, da je kultura njihova duša, za nas velja, da smo skozi zgodovino imeli le in predvsem njo – dušo. Drugi narodi so imeli gospodarsko moč, velikanske posesti na tej in oni strani ocena, bili so vojaško mogočni. Slovenci dolgo nismo imeli enotnega imena Slovenci, dolga stoletja nismo imeli svoje zastave – imeli pa smo jezik in kulturo. Kultura nas je naredila ljudstvo, zato imamo danes tudi vse ostalo: ime, zastavo, vključno samostojno in demokratično državo.

***

Naša izkušnja s kulturo je neprecenljiva. Ne dela nas samo ponosne za nazaj, daje nam tudi smernice za naprej. Recept za preživetje naroda v času velike globalizacije imamo na dlani. To bo vedno ista zavzetost za kulturo in za vse kar kultura pomeni: negovanje izročila, umetnost, izobraževanje, duhovnost.

Pot namreč ni brez nevarnosti. Ena nevarnost tiči v sami globalizaciji, v kolikor se globalizacija kaže kot talilni lonec lokalnih kultur oz. kot težnja spremeniti človeštvo v veliko vsepovezano mravljišče enakih mravelj. »Kajti potreba po vesoljnem zedinjenju je tretja in poslednja muka človeštva,« je s tem v zvezi opozoril Dostojevski v legendi Veliki inkvizitor. Potreba velikega kapitala, potrošniška ihta in akcija novih utopičnih ideologij lahko pridejo skupaj v zahtevi, da se male lokalne kulture podredijo eni sami globalni mega-kulturi.

 

Ne bomo rekli, da je globalizacija sama po sebi grda in uničujoča, bomo pa skupaj s papežem Frančiškom poudarili tako imenovano »ekologijo kultur«. V okrožnici Laudato si, ki govori o varovanju stvarstva, papež uči: kakor je za zdravje našega planeta ključno ohraniti bio-diverziteto, se pravi raznolikost rastlinskih in živalskih vrst, tako je ključno ohraniti raznolikost lokalnih kultur, četudi so majhne.

Naslednja nevarnost za kulturo prihaja od nekakšnega prvenstva družbenega aktivizma. Pojavlja se miselnost, da le tista kultura nekaj velja, ki je sposobna povzročiti hitre, če ne kar revolucionarne družbene spremembe. Z drugimi besedami: kultura mora biti podvržena politični akciji. Določene kulturne sredine zato gojijo predvsem »družbeno angažirano« kulturo. Problem je, da jih pri tem zlahka odnese v politični boj, v razdiralnost, včasih tudi v vulgarnost.

Ne bomo rekli, da se kultura ne sme kdaj spustiti v politiko in iti aktivizma, bomo pa vztrajali, da je smisel kulture ravno v tem, da je drugačna od politike in aktivizma. Kultura namreč ni dekla politike, še manj dekla političnih strank. Kultura je nadpolitična, svet spreminjal na drugačen način kot politični aktivizem. Kulturi lastno je, da različno mislečih ljudi ne deli, temveč jih povezuje in navdihuje.

****

Začeli smo z razlago izvornega pomena besede kultura. Prav se je zato spomniti, da je lepa stara slovenska beseda za kulturo prosveta. In kar nekaj kulturnih združenj na Slovenskem še vedno nosi naziv prosvetno društvo. Če se izraz kultura veže na poljedelstvo, se izraz prosveta bolj veže na vzgojo in izobraževanje. S tem pa nas nagovarja k še eni veliki nalogi kulture: k osvetljevanju novega, k širjenju obzorij, h kulturnemu izobraževanju, k izpopolnjevanju.

Kultura je negovanje duše naroda, smo rekli. A to ne pomeni, da se mora pretežno posvetiti negovanju izročila oz. ohranjevanju tega, kar je bilo. Zlasti v podeželskih okoljih se namreč čuti skušnjava, da bi kulturno dejavnost enačili z nekakšnim konservatorstvom.

Pri razlagi besede kultura, smo videli, da je njeno poslanstvo podobno poslanstvu pridnega kmeta. Kakor kmet izkrči divjino, ustvari plodno polje, to polje obdeluje, tako dela tudi kultura v polju duha. Pri rabi besede prosveta, pa se bolj zavedamo, da kultura ni le varuhinja izročila, temveč ji je lastno, da prižiga svetilko in osvetljuje pot naprej. Skratka, kulturni delavec, profesionalni ali ljubiteljski, se ne bi smel bati novih vsebin in novih izrazov.

Ob letošnjem Prešernovem dnevu, drugem po korona-štetju, želim vsem skupaj veliko dobre kulture!