Koronavirus, klic iz Milana

Prijatelji iz Milana - iz fare, kjer sem nekoč kaplanoval - naj bi te dni prišli na kratek oddih na Štajersko. Kot običajno: nastanitev v Zrečah, izlet na Pohorje, gobova juha v gostišču Smogavc, malo po Frankolovem, malo pri znancih v Žalcu, morda kak poldnevni izlet na Ptuj ali v Maribor.

Nič od tega. Karantena.

Včeraj me pokliče Antonella, sicer socialna delavka v predmestju Milana, in mi pove, da jih ne bo in da so zaradi koronavirusa zaprti vsak v svoji hiši. No, v glavnem zaprti. Gredo tudi kdaj ven. Kakšen skok v službo, v trgovino. 

Situacija je nadrealistična, razloži. Predvčerajšnjim je umrla njihova teta, ki živi v sosednji hiši. Umrla je doma, vzrok smrti ni bil koronavirus. Domači župnik, moj klaretinski sobrat Massimo, je prišel takrat, ko je pogrebna služba prinesla krsto iz hiše. Ob prisotnosti najbližjih je zmolil in blagoslovil pokojnico. Mrtvaški kombi je krsto naložil in odpeljal - in to je bilo vse, kar se pogreba tiče. Nobene zadušnice, nobene sedmine, nobenih skupnih molitev za rajno.

Ulice so prazne. Gasilci in civilna zaščita pomagajo nadzirati situacijo. Ljudje so vprašani, kam gredo. Če jih je kaj več na kupu, jih gasilec opozori, naj se razidejo.

Virusa se bojijo, saj se je izkazal za silno nepredvidljivega. Vsak ima občutek, da lahko zboli. Zavedajo se, da ga je moč premagati s higieno, predvsem pa z disciplino, ko si čim več doma, čim več vstran od drugih ljudi. Ker so Italijani podvojeno socialna bitja, jim je takšno življenje podvojena žrtev.

Antonella pove, da ima zadeva s koronavirusom tudi nekaj modrih sporočil. Prvo, kar vsi opazijo, je, da je te dni zrak čist, prijeten - zrak za dihat s polnimi pljuči. Šele zdaj se ona in prenekateri Milančani zavedajo, kako s svojim načinom življenja onesnažujejo in kako noro hiter je njihov vsakdanjik. Koronavirus jih posredno uči, da se bo potrebno ustaviti. Živeti se da tudi bolj počasi in bolj preprosto.

Naslednje, kar se jim dogaja, je, da je družina zdaj res veliko skupaj. Cele dneve drug ob drugem, cele dneve čas za pogovor, za pomoč pri hišnih opravilih, za kakšno že pozabljeno namizno igro.

Koronavirus in duhovnost. Koronavirus se dogaja v postnem času. Opominja na minljivo in negotovo življenje slehernika - to je postno. Hrepenenje po veliki noči je letos močno, kot še nikoli, pove Antonella.


* Na sliki: te dni so v mestu Varese v Lombardiji na tak način naredili skupno fotografijo ob podelitvi diplom novim medicinskim sestram. Vir: FB Lorenzo Tosa.