Papež za The Tablet o izzivih koronadobe

27. marec 2020, papež pred praznim Trgom sv. Petra.
Med drugim je tisti dan v molitvi dejal:
"Mislili smo, da bomo ostali zdravi sredi bolnega sveta."

8. aprila 2020 je angleška revija The Tablet objavila intervju, ki ga je s papežem Frančiškom naredil novinar Austen Ivereigh (link), sicer znan publicist, specialist za verska vprašanja, pisec papeževe biografije. Postavil je 6 vprašanj o zdajšnji koronavirusni situaciji. Papež je odgovoril v španščini. Iz izvirnika, ki ga je objavil španski časnik ABC (link), prevajam nekaj zanimivih papeževih misli.

*

Ni enostavno biti zaprt v hišo. Na misel mi pride verz iz Eneide, nasvet sredi poraza: Ne smeš pobesiti rok. Potrebno se je ohraniti za boljše čase. Kajti v boljših časih nam bo spomin na to, kaj smo preživeli, pomagal. Ohranite se za prihodnost, ki prihaja. Ko bo ta prihodnost prišla, vam bo spomin na preteklost dobro del.

*

Gotovo so nekatere vlade vzorno ukrepale in dobro postavile prioritete za zaščito prebivalstva. Toda ob tem spoznavamo, kako se vsa naša misel, pa če nam to odgovarja ali ne, strukturira okrog ekonomije. V svetu financ se zdi, da je normalno žrtvovati /ljudi/. Gre za politiko, ki temelji na kulturi odmetavanja /the throwaway culture/. Od začetka do konca – politika kulture odmetavanja. Mislim, na primer, na prenatalno selekcijo. (…) Vidimo selekcijo glede na sposobnost proizvajati – kar je spet kultura odmetavanja. Brezdomci ostajajo brezdomci. Objavljena je bila fotografija iz Las Vegasa, kjer so brezdomci bili postavljeni v karanteno na parkirišču. Hoteli pa so ostali prazni.

*

Poznamo pregovor: Bog vedno odpušča, človek včasih, narava nikoli. Delne katastrofe niso bile vzete k srcu. Kdo danes govori o avstralskih požarih? Kdo o tem, da je pred letom in pol neka ladja preplula Severni tečaj, saj se je led stopil? Kdo govori o poplavah? Ne vem, če gre za maščevanje narave, vem pa, da gre za njen odgovor. Naš spomin je selektiven – to hočem poudariti.

*

Spet mi pride na misel Vergilijev verz: meminisse iuvabit /spominjati se bo godilo/. Obuditi je potrebno spomin, kajti spomin nam bo pomagal.

*

Ta kriza se dotika vseh: bogatih in revnih. Je opozorilo proti hinavščini. Zaskrbljen sem zaradi hinavščine določenih politikov, ki govorijo, da jih kriza skrbi, govorijo o lakoti v svetu, hkrati pa proizvajajo orožje. Čas je, da se spreobrnemo od te pragmatične hinavščine. Zdaj je čas za koherentnost. Ali bomo koherentni ali pa bomo izgubili vse.

*

Ta kriza je priložnost, da se izognemo nevarnosti. Mislimo, da moramo danes upočasniti določen ritem proizvodnje in porabe ter se naučiti razumevanja in kontemplacije narave. Ponovno se moramo povezati z našo naravno okolico. To je priložnost za spreobrnjenje.

*

Videti uboge pomeni, vrniti jim človeškost. Niso stvar, niso odvržen predmet, so osebe.

*

Razmišljam v teh težkih trenutkih o svetnikih, ki živijo v naši soseščini. Junaki! Zdravniki, redovnice, duhovniki, delavci, ki skrbijo, da družba deluje. Koliko zdravnikov in bolničark je umrlo! Koliko duhovnikov in redovnic je umrlo! Ko so služili bližnjemu. Spomnim se, kar je dejal krojač, preprost in pošten lik iz romana Zaročenca. Rekel je: Non ho mai trovato che il Signore abbia cominciato un miracolo senza finirlo bene. Prevedeno: Nikoli nisem videl, da bi Gospod začel nek čudež in ga ne bi dobro končal. Če bomo videli ta čudež svetnikov, ki živijo v naši soseščini, čudež teh junaških mož in žena, in če jim bomo znali slediti, se bo ta čudež dobro končal, v dobro vseh. Bog ne pušča zadev na pol dovršenih. Mi smo tisti, ki jih puščamo in odidemo.

*

Institucionalizirana Cerkev pomeni Cerkev, ki jo institucionalizira Sveti Duh. Napetost med neredom in harmonijo – to je Cerkev, ki mora iziti iz te krize. Moramo se naučiti živeti v Cerkvi, ki je v napetosti med neredom in harmonijo, ki ju ustvarja Sveti Duh. Če me vprašate, katera teološka knjiga najbolj pomaga, da to razumemo, vam povem, da so to Apostolska dela.

*

Napetost med mladimi in starimi se mora vedno steči v srečanje. Kajti mladenič je popek, poganjek, ki pa potrebuje korenino; če je nima, ne obrodi sadu. Starec je korenina. Dandanašnji bi starejšim rekel: Vem, da čutite smrt blizu in vas je strah, a glejte na drugo stran, spominjajte se vnukov in ne nehajte sanjati. To je, kar Bog od vas pričakuje: sanjati sanje. In kaj bi rekel mladim? Tole: Glejte malo bolj naprej in bodite preroki. Naj sanje starejših ustrezajo vašemu preroštvu. To najdemo pri preroku Joelu (3,1-5).