torek, 12. april 2022

Genocid je dovršen, ko ga zanikamo

Peta, šesta, sedma in osma zapoved z dveh Mojzesovih plošč so ena za drugo postavljene v nekakšnem srhljivem »vojnem« zaporedju. Vprašati se je, če zaporedje teh božjih zapovedi ne odslikava hudih predzgodovinskih časov, ko je nek klan surovo napadal ter ropal druge klane. Najprej so pobili moške (5.), nato posilili ženske (6.), sledilo je ropanje (7.), na koncu so prikrojili pripoved o dogodku, ustvarili so »resnico«, ki jim je odgovarjala (8.).


Ubija, posiljuje, krade

Poglejmo Bučo, Irpin, Borodjanko, Mariupol in druge podobne kraje v Ukrajini. Agresor, ruski vojak ali ruski plačanec, najprej krši 5. zapoved:

NE UBIJAJ

Ubija, ko strelja od daleč, ubija, ko vkoraka, ubija, ko je že zmagal bitko. Najprej ubija z raketami, nato iz tanka na ulici, na koncu čisto od blizu s strelom v tilnik. Ubija vojake in civiliste.

Ko pride do žensk in otrok, ki se skrivajo po kleteh osvojenega mesta, pogosto krši 6. zapoved:

NE NEČISTUJ

Krši jo na najhujši možni način: s posilstvom. Veliko je bilo povedanega o posilstvih kot »vojnem sredstvu« … Spomnimo, dogaja se, da posiljevalci posiljeno osebo ubijejo. Zli Eros se v teh krogih pekla zlije v Tanatos; kakor dobri Eros daje življenje, tako zli Eros objema smrt.

Genocidnež si ob tem privošči »nagradico«: ure, telefone, bančne kartice televizije, hladilnike, pralne stroje … Prigrabi si lastnino pobitih in pregnanih. Morilec in posiljevalec kakor da ne more ne kršiti še 7. zapovedi:

NE KRADI

Tisti bolj drzni in po možnosti z bratranci v mafiji ukradejo oziroma zasužnjijo otroka ali mlado dekle. Na trgu belega blaga taki »predmeti« dosežejo lepo ceno.


Zanika zločin

Toda za popoln genocid je potrebno še nekaj. Za popoln genocid mora »surovi klan« kršiti še 8. božjo zapoved:

NE PRIČAJ PO KRIVEM

Povedano drugače, resnico o dogodku je treba prikrojiti, genocid je treba zanikati. »Šele z zanikanjem genocida je genocid dovršen,« je te dni na Twitterju zapisal nek ukrajinski intelektualec (mi je žal, ker nisem skrinšotal). Kajti na ta način je žrtev drugič ubita, drugič posiljena in drugič obkradena.

Zanikanje genocida ni nekaj mimogrede, temveč gre za nekakšno »naložbo v prihodnost«. Na zanikanju genocida se bo poskušala zgraditi »edina prava resnica«, če ne kar temelj neke nove civilizacije ali državne tvorbe. V našem primeru temelj »Svete Rusije« na ukrajinskih tleh.

Da je zanikanje učinkovito, ga propaganda spravi v pogon sočasno z genocidom ali minuto po njem. Hitrost odziva »mi nismo tega storili« je resen znak, da so »to« storili.

Nacistom je zanikanje genocida spodletelo. Nemški narod je sprejel resnico o svoji krivdi, žrtvam so postavljeni spomeniki, zanikanje holokavsta se kazensko preganja. Drugače je bilo s sovjetskim komunizmom, katerega dedič je Putinov režim. Za razliko od nemškega sveta ruski svet ni šel skozi temeljit proces očiščenja spomina in sočutja z žrtvami domačega totalitarizma. 

Tudi zato ruski okupator v Ukrajini dela zločine, za katere smo mislili, da jih v Evropi nikdar več ne bo.


Postavlja repetitorje zanikanja

To ni vse. Pri kršenju 8. božje zapovedi zločinec iz Buče, Irpina, Borodjanke in Mairupola dobi krepko pomoč – pomoč v ljudeh in tehniki. 

Na milijone ljudi mu namreč verjame, da »tega ni storil«; ti isti ljudje potem preko milijonov pametnih naprav širijo »alternativno resnico«  kremeljsko, seveda. Med temi niso samo ruski podaniki novodobnega carja, ki so trenutno v podobnem mentalnem stanju kot Nemci okoli leta 1939, temveč tudi prenekateri zahodnjaki, vključno s Slovenci.

Ti ljudje ne morejo iz svoje proruske ali/in protiameriške kože, zato jih Putinova propagandistična packarija zlahka spremeni v svoje repetitorje. Ne moreš verjeti, ko iz ust Slovenca slišiš, da genocida v Buči ni bilo ... ker »inscenirano« ... ker pač »Židi in Amerika«.

Pozor! Se nismo že pri osnovnošolskem verouku učili: kdor krši eno zapoved, krši vseh deset? Se zavedamo, da s kršenjem 8. zapovedi, tvegamo, da bomo sokrivi še za kršenje 5., 6. in 7.?


Foto: cvetnonedeljski križec s Frankolovega v barvah ukrajinske zastave

ponedeljek, 4. april 2022

Čas je za orožje močnih simbolnih dejanj (pismo soboškemu županu)



Spoštovani g. Aleksander Jevšek, župan Mestne občine Murska Sobota!

kabinet.zupana@murska-sobota.si


Sem Branko Cestnik, župnik na Frankolovem, po rodu Ptujčan, sorodstveno povezan tudi z lepim Prekmurjem. Pišem vam glede vojne v Ukrajini in ker je prišel čas, da uporabimo orožje močnih simbolnih dejanj.

Kakor vsi, sem tudi jaz zelo zgrožen nad zločini, ki jih je ruska vojska zagrešila v kraju Buča pri Kijevu in na podobnih lokacijah drugod po Ukrajini. Zgrožen in prizadet sem toliko bolj, saj smo na Frankolovem ponudili zatočišče ukrajinskim beguncem in vsak dan poslušamo njihove žalostne zgodbe. Prejšnji teden, ko za pokol v Buči še nismo vedeli, mi je gospa Valerija, doma prav iz Buče, na svojem telefonu kazala slike, ki jih je posnela v prvih dneh ruske agresije na njihov kraj. Posnela jih je z okna svojega stanovanja: ruski oklepniki so jasno vidni. Valerija iz Buče in njena mama, ki je na vozičku, sta pred nekaj dnevi preko Karitas našli začasni dom pri dobrih ljudeh v okolici Celja. Kako jima je danes, ko gledata podobe pobitih ljudi v njunem domačem kraju, si ne upam razmišljati.

Pišem vam, ker imam preprost predlog. Predlagam, da v znak solidarnosti do kruto pobitih prebivalcev v Buči in drugod po Ukrajini za tri dni s črnim blagom pokrijete kip sovjetskega vojaka, ki je postavljen v okviru soboškega Spomenika zmage.

Naj obrazložim.

(1) Med sovjetsko armado iz leta 1945 in rusko vojsko, ki leta 2022 pobija po Ukrajini, je kontinuiteta. Tako v izročilu kot v simboliki. Gre za kontinuiteto, ki jo ruska militaristična in nacionalistična ideologija zelo rada poudarja in izpostavlja. V črno zavit kip, izza katerega je simbolizirano obzidje Kremlja (kot pravi razlaga spomenika), bi pomenil protest zoper rusko vojsko, ki je danes vse prej kot »osvoboditeljica«.

(2) Ruska militaristična in nacionalistična klika s predsednikom Vladimirjem Putinom na čelu je nekako »vajena«, da se ji »odpušča« za zločine, kot so porušeni Grozni, vdor v Gruzijo, porušeni Alepo v Siriji ... Odpušča in popušča pa se ji ali v imenu ekonomskih interesov (nafta, plin) ali v imenu minule slave in velikega doprinosa, ki ga je sovjetska armada imela v zmagi nad nacifašizmom leta 1945. Zakriti kip bi pomenil, da tovrstnega »mižanja na eno oko« s strani civilizirane Evrope ne bo več.

(3) Nisem pristaš t. i. »cancel culture«, ki ruši spomenike. Verjamem, da zakritje sovjetskega vojaka v črno blago dostojne kakovosti v teh razmerah ne bi pomenilo skrunitve spomenika, ki vendarle ima svoje mesto v zgodovini vzhodne Slovenije in Murske Sobote. Bi pa takšno dejanje tridnevnega žalovanja, če bi ga prav razložili in ustrezno medijsko podprli, gotovo podalo močno protivojno sporočilo ter bilo razumljeno kot tehten simbol solidarnosti z žrtvami ruske agresije na Ukrajino.

Predlog, ki vam ga podajam, sem oblikoval sam, brez vednosti kogarkoli. Ker vam pišem javno in ker mislim, da se mora naša javnost še odločneje postaviti na stran žrtev vojne v Ukrajini, bom to pismo objavil na svojem blogu https://branenacesti.blogspot.com/.


Hvala za vašo pozornost!

Frankolovo, 4. aprila 2022


foto: Buča, april 2022, posnetek zaslona