Genocid je dovršen, ko ga zanikamo

Peta, šesta, sedma in osma zapoved z dveh Mojzesovih plošč so ena za drugo postavljene v nekakšnem srhljivem »vojnem« zaporedju. Vprašati se je, če zaporedje teh božjih zapovedi ne odslikava hudih predzgodovinskih časov, ko je nek klan surovo napadal ter ropal druge klane. Najprej so pobili moške (5.), nato posilili ženske (6.), sledilo je ropanje (7.), na koncu so prikrojili pripoved o dogodku, ustvarili so »resnico«, ki jim je odgovarjala (8.).

Ubija, posiljuje, krade

Poglejmo Bučo, Irpin, Borodjanko, Mariupol in druge podobne kraje v Ukrajini. Agresor, ruski vojak ali ruski plačanec, najprej krši 5. zapoved:

NE UBIJAJ

Ubija, ko strelja od daleč, ubija, ko vkoraka, ubija, ko je že zmagal bitko. Najprej ubija z raketami, nato iz tanka na ulici, na koncu čisto od blizu s strelom v tilnik. Ubija vojake in civiliste.

Ko pride do žensk in otrok, ki se skrivajo po kleteh osvojenega mesta, pogosto krši 6. zapoved:

NE NEČISTUJ

Krši jo na najhujši možni način: s posilstvom. Veliko je bilo povedanega o posilstvih kot »vojnem sredstvu« … Spomnimo, dogaja se, da posiljevalci posiljeno osebo ubijejo. Zli Eros se v teh krogih pekla zlije v Tanatos; kakor dobri Eros daje življenje, tako zli Eros objema smrt.

Genocidnež si ob tem privošči »nagradico«: ure, telefone, bančne kartice televizije, hladilnike, pralne stroje … Prigrabi si lastnino pobitih in pregnanih. Morilec in posiljevalec kakor da ne more ne kršiti še 7. zapovedi:

NE KRADI

Tisti bolj drzni in po možnosti z bratranci v mafiji ukradejo oziroma zasužnjijo otroka ali mlado dekle. Na trgu belega blaga taki »predmeti« dosežejo lepo ceno.

Zanika zločin

Toda za popoln genocid je potrebno še nekaj. Za popoln genocid mora »surovi klan« kršiti še 8. božjo zapoved:

NE PRIČAJ PO KRIVEM

Povedano drugače, resnico o dogodku je treba prikrojiti, genocid je treba zanikati. »Šele z zanikanjem genocida je genocid dovršen,« je te dni na Twitterju zapisal nek ukrajinski intelektualec (mi je žal, ker nisem skrinšotal). Kajti na ta način je žrtev drugič ubita, drugič posiljena in drugič obkradena.

Zanikanje genocida ni nekaj mimogrede, temveč gre za nekakšno »naložbo v prihodnost«. Na zanikanju genocida se bo poskušala zgraditi »edina prava resnica«, če ne kar temelj neke nove civilizacije ali državne tvorbe. V našem primeru temelj »Svete Rusije« na ukrajinskih tleh.

Da je zanikanje učinkovito, ga propaganda spravi v pogon sočasno z genocidom ali minuto po njem. Hitrost odziva »mi nismo tega storili« je resen znak, da so »to« storili.

Nacistom je zanikanje genocida spodletelo. Nemški narod je sprejel resnico o svoji krivdi, žrtvam so postavljeni spomeniki, zanikanje holokavsta se kazensko preganja. Drugače je bilo s sovjetskim komunizmom, katerega dedič je Putinov režim. Za razliko od nemškega sveta ruski svet ni šel skozi temeljit proces očiščenja spomina in sočutja z žrtvami domačega totalitarizma. 

Tudi zato ruski okupator v Ukrajini dela zločine, za katere smo mislili, da jih v Evropi nikdar več ne bo.

Postavlja repetitorje zanikanja

To ni vse. Pri kršenju 8. božje zapovedi zločinec iz Buče, Irpina, Borodjanke in Mairupola dobi krepko pomoč – pomoč v ljudeh in tehniki. 

Na milijone ljudi mu namreč verjame, da »tega ni storil«; ti isti ljudje potem preko milijonov pametnih naprav širijo »alternativno resnico« – kremeljsko, seveda. Med temi niso samo ruski podaniki novodobnega carja, ki so trenutno v podobnem mentalnem stanju kot Nemci okoli leta 1939, temveč tudi prenekateri zahodnjaki, vključno s Slovenci.

Ti ljudje ne morejo iz svoje proruske ali/in protiameriške kože, zato jih Putinova propagandistična packarija zlahka spremeni v svoje repetitorje. Ne moreš verjeti, ko iz ust Slovenca slišiš, da genocida v Buči ni bilo ... ker »inscenirano« ... ker pač »Židi in Amerika«.

Pozor! Se nismo že pri osnovnošolskem verouku učili: kdor krši eno zapoved, krši vseh deset? Se zavedamo, da s kršenjem 8. zapovedi, tvegamo, da bomo sokrivi še za kršenje 5., 6. in 7.?

Foto: cvetnonedeljski križec s Frankolovega v barvah ukrajinske zastave