(Bergamo) Nisem vedel, da zvonjenje ljudem toliko pomeni

Bergamo, Wikipedia

Sinoči sem imel videoklepet z župnikom Pietrom iz Bergama. Bil sem vesel, ker sem ga videl in slišal, žalosten, ker je tema najinega pogovora šla o bolezni in smrti, o koronavirusu, ki je v zadnjih tednih prav v severnoitalijanskem Bergamu razvil svojo uničevalno moč. Podobe kolone vojaških tovornjakov, ki iz Bergama odvažajo krste z umrlimi za koronavirusom, so presunile cel svet.

Don Pietro Biaggi vodi župnijo Sant'Alessandro della Croce prav v središču mesta, streljaj od starega jedra imenovanega Città Alta (na sliki). Njegovi duhovniški dnevi niso v teh časih nič drugačni od dni večine drugih Bergamaskov: že dva tedna je zaprt v stanovanju in vztraja v karanteni. Ven stopi samo zaradi najnujnejšega. Cerkev, za katero je odgovoren, je sicer čez dan odprta, vendar v njej seveda ni maš, spovedi, skupnih molitev. Kljub mnogim mrtvim zaradi koronavirusa ne opravlja blagoslovov trupel in pogrebov. Na mestnem pokopališču dežura en duhovnik, ki blagoslovi vsako krsto, ki tja pride, ne glede na to, iz katere župnije je. Pogreba kot pogreba ni. Bergamaški škof je ob tem izjavil, da nihče od zdaj umrlih ne bo ostal brez naknadnega pogrebnega obreda.

Huje kot v središču mesta je v predmestjih in v okolici Bergama, pove Pietro.

Ob tem ga direktno vprašam: »Kaj vi, Bergamaski, pravite, zakaj je ravno pri vas največ mrtvih zaradi koronavirusa?«

Pietro pove, da ima večina ljudi podobno razlago vzroka za katastrofo: ni bilo stroge karantene, ko je bil še čas. Bergamo, ali pa vsaj mesteci Alzano Lombardo in Nembro, ki ležita severno od Bergama, bi morali hitro po prvih okužbah izvajati karanteno, kakršno so takrat že izvajali v mestu Codogno. Se pravi, s policijo in vojsko zapreti območje in se posvetiti obolelim. Kljub pozivom lokalnih voditeljev za takšno karanteno iz višjih instanc ni bilo posluha. Ljudje se sprašujejo, če morda vzrok za počasno ukrepanje oblasti v tem delu Lombardije ni ležal v strahu, da bi ukrepi škodili ekonomiji. Okolica Bergama ima namreč izjemno mrežo podjetij, ki so zelo produktivna in uspešna. Okužba se je nato širila po mreži teh podjetij in po zdravstvenih ustanovah. Ko je koronavirus vstopil v družinska stanovanja, so starejši začeli umirati.

Kakor koli, za točne analize bo čas po epidemiji. Zdaj je potrebno zdržati in premagati virus.

Večina najinega videoklepeta je šla o pastorali in duhovniškem življenju v času koronavirusa. Pietro je rekel, da je s svojimi farani v stiku preko socialnih omrežij in telefona. Odkril pa je v času karantene nekaj, kar ga je presenetilo in nagovorilo. Ljudje so namreč zelo hvaležni za podaljšano večerno zvonjenje, ki ga bergamaške cerkve izvajajo te dni. Prej je ljudi povezovala cerkev, v katero so prihajali k maši, zdaj jih povezuje farni zvon, ki naznani skupno molitev za rešitev iz stiske. »Nisem vedel, da lahko zvonjenje ljudem prinese toliko tolažbe,« povzame Pietro.

Enako ga prijetno preseneča, koliko ljudi se je te dni dalo na razpolago za prostovoljno pomoč. Pietro opiše nekega svojega znanca, mlajšega moškega, ki doslej ni kazal posebej zanimanja ne za duhovnost ne za humanitarnost. Zdaj je doma, ker so njegovo podjetje začasno zaprli. Čeprav od njega to ne bi pričakoval, se je prijavil Rdečemu križu. Ker ni usposobljen za kakšno posebno delo v saniteti, so ga dali na dezinfekcijo reševalnih vozil, s katerimi vozijo obolele za koronavirusom. Naenkrat je iz človeka, ki ga je poprej v glavnem zanimala zabava, nastal pogumen mož, ki vstopa v okužene kombije.

Kaj reči? Župniku Pietru in vsem Bergamaskom, vsem Lombardom, vsem Italijanom obljubljamo svojo molitev in svojo solidarnost. Sv. Rok – prosi za nas!

P.S.: Čez ta vikend so v provinci Bergamo zabeležili 1062 na novo okuženih s covid-19. Kljub tej visoki številki se iz svežih podatkov vendarle zdi, da se trend okužb v Lombardiji nekoliko umirja. A za potrditev trenda je potrebno počakati še nekaj dni, so danes zvečer sporočile lombardijske oblasti (link).