Edvard Kovač o Franciji po evropskih volitvah

Na moj blog Francoski poduki se je odzval profesor filozofije dr. Edvard Kovač, ki redno predava tudi v Franciji. Z njegovim dovoljenjem objavljam vsebinski del pisma, ki mi ga je poslal.

Edvard Kovač
(noviglas.eu)

Glede Francije /na blogu napisane/ stvari v glavnem držijo, toda če je človek že skoraj 40 let vsako leto vsaj nekaj mesecev v Franciji, kot se to dogaja meni, potem pozna tudi odtenke. Jih bom nekaj naštel:

1. Zgodovina Vendeje je res pretresljiva. Ostala je v zavesti ljudi, čeprav so sedaj vsi Vendejci republikanci. So pa bili v glavnem pobiti le moški in sicer zelo sistematično (ne cele družine, kot omenjaš). Ker enostavno ni bilo več moških, so duhovniki dovoljevali, da so imeli fantje, ko so odrasli, po dve ženi, da so dekleta lahko postale matere in da pokrajina ni izumrla.

2. Slika zadnjih evropskih volitve glede kmetov pa je v Franciji nekoliko drugačna. Kmetov v Franciji ni 25 odstotkov, kot jih je dobila skrajne desnica Le Penova. Jedro njenih volivcev so obubožani delavci. Majhen kraj na severu Mericourt, kjer živijo tudi slovenske družine rudarjev zaprtih rudnikov, je zanjo volilo 42 odstotkov. Njeni volivci so razočarani socialisti in komunisti. Ko govoriš v blogu o uporu revežev na zadnjih volitvah, to vsekakor drži.

3. Tudi jedro volivcev Le Penove niso katoličani. V dveh okrajih, kjer Le Penova lista ni bila prva, so področja, kjer je še največ nedeljnikov, se pravi v Pariškem okrožju in pa na Zahodu, kamor spada tudi Vendeja. Katoličan še vedno radi volijo Center in pa seveda degoliste.

Da so pa Francozi tradicionalno navezani na kmetije, znova drži. Tudi intelektualci s ponosom govore o svojih kmečkih koreninah, kot o simbolu zdravega duha.

In še moj komentar zadnjih volitev v Franciji, zame kažejo:

1. na velik upor zoper predsednika Françosia Hollanda. Tako nesposobnega predsednika Peta Francoska republika še ni imela. Povečal je plast revežev, srednji razred je začel obubožati itd. Namesto da bi se lotil brezposelnosti, zaposlovanja mladih, se je ukvarjal z Družinskim zakonikom. Tukaj je res kar nekaj podobnosti s Slovenijo.

2. Tudi degolisti se niso odrezali, saj so med njimi prehuda trenja, poleg tega se s prejšnjo vlado niso zelo izkazali.

3. Evropske institucije so Francozom še vedno odtujene. V teh težkih časih nacionalni TV dnevnik govori le o Franciji in o tem, kaj je hudega po svetu. Potrebno bi bilo vzpostaviti demokratični pretok med bazo in političnimi elitami, ki vodijo Evropo.

Ker ljudje sploh niso vedeli, čemu resnično služijo te volitve, niso šli volit (okrog 60 odstotkov) ali pa si dali duška.

Edvard Kovač