Roj ali Česa se ni dobro učiti od čebelic

Od čebelic se učimo. Foto: B.C.

V naši vasi smo si omislili učni čebelnjak (na fotki). Župnija je dala zemljo, čebelarsko društvo znanje in skrbnike, šola navdušila otročiče, da se učijo osnov plemenitega žužkoslovja. V bližini čebelnjaka se največ zadržuje ravno moja malenkost. Tudi zdaj, ko pišem, kar pišem, se spogledujem z neutrudnimi čebelicami in njihovim pisanim domom. Ker sem po duši družboslovec, si ne morem, da ne bi svojih sosed „sociološko“ preučil. Ugotovil sem, da so čebele neke vrste „societas perfecta“, družba, ki je do popolnosti naravnana na kolektivno preživetje in gospodarski učinek. (No ja, glede na to, kako obračuna z odvečnimi in šibkimi člani, je opaziti tudi elemente fašizma.) Nadalje me pri čebelicah nagovarja inteligenca roja. Čebele nimajo vrhovne izvršne oblasti in ne sveta modrecev; nimajo komandantov za čiščenje, komandantov za proizvodnjo toplote in dotok hladila, niti ne komandantov za pašo. Vse steče po nekakšni vibraciji raje, po socialnih avtomatizmih, po preživetvenem nagonu, po vseprežemajočem programu.

Proces uporablja posamezno članico bolj kot posamezna članica obvlada proces. Bo nekaj podobnega z nami?

Zdi se mi fuč in precej nevarno, ko v naših dvopolnih zdrahah spregledamo kompleksnost in se odločamo za enostavnost. Ko torej vidimo hudiča na delu tam, kjer je na delu navaden, včasih kar trivialen družbeni proces. Hud padec intelekta zaznam tako v razlagi, da je vsega kriv Janez Janša, kot v razlagi, da je vsega kriv Milan Kučan. Levica se dve desetletji trudi demonizirati Janeza Janšo, desnica odgovarja z demonizacijo Milana Kučana. V demonizacijo teh dveh mož je vloženo ogromno energije, strasti demonizacije pa podlegajo tako vrhunski univerzitetni umi kot komentatorji za šankom. Zaradi takega početja - zaradi „uroka Depale vasi“, bi rekel Jože Možina - bomo še nekaj let živeli v blokadi dialoga. To bo hočeš nočeš vplivalo tudi na blokado gospodarstva, kar je še vedno majše zlo v primerjavi z zlom strahu in nekrščanskega sovraštva, ki se polašča naših duš, ter - Bog nas varuj! - z zlom nasilja, ki ždi za vogalom.

Je Janšo dal zapreti Kučan? Ne, Kučan ni dal zapreti Janše. V to sem prepričan. Enako sem prepričan, da je Janša po krivici zaprt. Krivca za Janševo zaprtje ne iščem v prvi vrsti v posameznikih niti ne v domnevnem natančnem načrtu domnevne udbomafije (čeprav vem, da so ljudje bivšega SDVja med nami). Krivca bolj vidim v inteligenci roja. Novinarji, ki so Janšo leta in leta utapljali v žlici vode, niso potrebovali posebnih navodil nekoga od zgoraj ali iz ozadja. Dovolj je bilo, da svetovnonazorsko spadajo v roj, da začutijo njegovo vibracijo, njegov nagon, da vedo, kdo je prvi špilferderber in tujek v panju - hudobni „sršen“. So tožilci in sodniki šli vprašat politike, morda kar „njegovo eminenco“ v Murgle, kako zašiti Janšo? Ne verjamem. Dovolj je bilo, da so mentalno del roja, in že so po avtomatizmu naredili tako, da je „sršen“ za zapahi in panika v panju zamejena. Da ne bo pomote! Kadar sodstvo deluje po zakonitostih roja, je enako velika katastrofa kot da bi sodnikom odločitve osebno šepetal nevidni stric iz ozadja.

Seveda nočem reči, da Kučan ni pomemben. On ostaja osrednji lik roja in njegova osebna odgovornost ne bo majhna. Nočem pa verjeti, da je Kučan slovenski Belcebub – „gospodar muh“ in poglavar hudih duhov. Mislim, da so veliko bolj kot on (ali, z leve perspektive, Janša) nevarne histerija, kapitulacija racija, nostalgija po močni roki in manihejska manija. Skratka, bolj kot posamezniki na levi in desni, so za naše skupno življenje nevarni negativni psiho-socialni procesi, ki so pogosto enaki na levi in desni.

Ni in ni dobro, ko namesto po racionalni razčlembi posežemo po enostavni in udarni demonizaciji drugega. Ni in ni dobro, ko se prepustimo programu roja. Vsak pa mora začeti pri sebi. A večjo odgovornost pri tem ima levica. Zakaj? Preprosto zato, ker - kot nas učijo filmi o spidermanu (spet smo pri žuželkah) - moč in odgovornost gresta skupaj. Ker ima levica večjo finančno, politično in medijsko moč (sociolog Frane Adam govori o „asimetriji v vplivnosti“), je tudi bolj odgovorna za nastale razmere in mora več kot drugi storiti, da postanemo normalni in nad-žuželčje racionalni. 

Na kratko: tip inteligence, ki je dober za čebeljo družino, ni nujno dober za ljudi. Pa brez zamere, čebelice!