ponedeljek, 08. marec 2021

V Iraku papežu ministrirali deklici

Moral je priti dan papeževega obiska zibelke civilizacije, da smo na veliki pontifikalni sveti maši ob velikem duhovniku videli ministrantke. Pravzaprav dve, deklici še, domačinki iz Erbila na severu Iraka. 

Nedaleč od tam, kjer so črni bradači ISISa še nekaj let nazaj zasužnjevali, prodajali, posiljevali in pobijali krščanska in jazidska dekleta in žene, je rimski pontifex maximus ob oltarju Najvišjega molil z dvema Evinima hčerama.

Patriarhizirano religiozno okolje je 7. marca 2021 v Erbilu doživelo tihi sunek milosti, ki mu bo neprijeten. Dotično okolje bo imelo razlog več, da na naslednjem konklavu izvoli anti-Frančiška.

Erbilski deklici sta povečali razpoko na tisočletja starem predsodku, ki je skupen zlasti religijam nešamanističnega tipa, religijam torej, ki božanstvo razumejo kot osebo. In sicer: da je ženska obredno nečista že po svoji naravi in zato neprimerna za sakralni prioltarni prostor. Beri o tem blog Nečista.

Krščanstvo je že od vsega začetka osvobajalo žensko. Smela je biti povsod zraven, kdaj je znala biti vodilna (novozavezne Magdalena, Lidija, Priska, Junija ...), kar se je videlo tudi na vodstveni strukturi zgodnjih Cerkva, zlasti v službi diakonis. Beri blog Diakonise - staronova vloga ženske v Cerkvi.

Hkrati je krščanstvo od vsega začetka ostajalo zasidrano v semitskem-grško-rimskem patriarhalnem vzorcu. Ko v 4. stoletju kristjani prevzamejo vodenje Rimskega cesarstva, pride do več sprememb: krščanstvo je poslej manj preroško, manj apokaliptično, manj alternativno in manj žensko. Prerokinje in diakonise počasi poniknejo z velikega odra.

Ustanovitev velikih ženskih samostanov ob koncu antike vendarle lahko razumemo kot ustanovitev nekakšnih ženskih republik. Ti samostani skozi stoletja vztrajajo kot relativno suverene ženske barke na velikem patriarhalnem morju.

Papež Frančišek je pred kratkim izdal dokument Spiritus Domini, s katerim je posegel v kanonsko pravo (kan. 230 § 1). Poslej lahko škofje v službo lektorja in akolita postavijo tudi ženske.

Nič takega: v praksi je v vsaki župniji kakšna "lektorka" (bralka beril) in v marsikateri kakšna "akolitka" (ministrantka, strežnica, mežnarica, ponekod delivka obhajila); v praksi so ženske tudi v slovenski Cerkvi na vidnih in odgovornih mestih. Obenem šok: uradno podeliti lektorat in akolitat ženskam bodo eni razumeli nič manj kot "vdor žensk v sveti kleriški red" in kot predpripravo za "rehabilitacijo" antičnih diakonis. 

Te dni sledim dogajanju v Nemčiji okrog katoliško-feministične iniciative Maria 2.0Čeprav me žensko vprašanje v krščanstvu nagovarja in spreminja v navijača, moram reči, da bolj verjamem dvema iraškima deklicama, ki sta 7. marca 2021 v Erbilu ministrirali papežu, kot germanskim feministkam, ki te dni ob medijskem pompu na cerkvene duri nabijajo - kaj pa drugega? - Thesenanschlag lutrovskega spomina.

Berite njihove teze! Prebral sem jih, tudi razlago. A pravim: katoliški feminizem, ki se ne zna izražati v jeziku katoliške zakramentalne mistike, se toliko bolj prazni, kolikor več ga je.

5 komentarjev:

  1. Ker imam samo nekaj minut časa, preden peljem človeka k zdravniku preko 3/4 Slovenije, tole v razmislek:

    Znamenje vladanja posvetne iluzorne energije se prepoznava v napetem konfliktu med hotenjem in strahom. Takšne veze v nastajanju, ta dvom in privlačnost, so znamenje, da Bog pri tem druženju ni prisoten, gre se za živalski ritual, prisoten je kralj Zemlje. In nemir.

    In prav to je zaznati iz tega prispevka: radi bi imeli ženske čim bližje tabernaklju, istočasno pa jih je strah resnice, kaosa, ki bo posledica teh norosti. Ki pa so v skladu s sodobnimi trendi dvigovanja Zveri, tokrat z dojkami.

    Ženske in moški namreč SMO različni.

    In še en 'ubitačni' argument vsem tem katoliškim "razumnikom", ki civilizacijo pospešeno rinejo najprej v arabščino, potem pa v končni kaos:

    Vse te cenjene glave niti sanjajo ne, da je ministriranje

    UVAJANJE FANTOV

    V

    DUHOVNIŠTVO.

    Tam pomagajo zato, da jih morda zagrabi, in postanejo sveti duhovniki, če seveda služijo svetemu duhovniku.

    Ko pa zdrizasti mašnik raje izbere dekličice, angelske, kot pa fante, za ministriranje,

    se fantje UMAKNEJO, ker so v tej dobi navidezno zakrneli proti puncam,

    pa gredo raje v šport, vojsko, študij drugih stvari ali pa v propad.

    In prav imajo. Prav imajo, ker so še nekoliko zdravi v svojih dušah. Poženščeno Cerkev pa prepuščajo 'možem' v krilih, mašnim "očetom", in njihovim prisrčnim deklinam. Cerkev je mati, torej ženska, papež pa je babica, zaključijo.

    Ima družina nekaj sinov, vsi bi radi ministrirali, a padli duhovnik raje izbere dekličice, angelske.

    Ja, dič tle, 'dič tam. Ne moreš govoriti proti LGBT+P, proti feminizaciji, potem pa želeti Cerkev obdržati na tečajih. Sicer pa je to že dolgo trend. Spominjam se, kako je Branko, hehe, pred leti, raje izbral goloprse ruske protestnice v cerkvi, kot pa tercialke v klopeh. Tercialke v dobrem pomenu besede.

    Taki modeli naj se ženijo. To je že v evangeliju. Če se ne znajo zadržati.

    To je mnenje vseh, ki smo še vsaj malo v stiku s svetimi Cerkvenimi očeti.

    Grem.

    OdgovoriIzbriši
  2. 400 km smo naredili, še dobro da avtocestni rangerji vladnih krščanskih socialistov še ne delujejo. Ves promet gre iz V proti Španiji, ko se odcepi proti Đevđeliji, pa je cesta prazna, prazna, da avto kar na nos vleče.

    Ženske, ne, punce, ob tabernaklju, je bila tema. Dva zakona ti prebrisanci načitani dobro poznajo, a o njiju se ne sme govoriti, zapakirajo ju v najvišje evharistične mistične skrivnosti.

    Prvi zakon: KJERKOLI SO SKUPAJ MOŠKI IN ŽENSKE, PRIDE DO SEKSA.

    Amen.

    Amen.

    In nič drugega, kot to.

    Drugi zakon: Četudi si moški in ženski samostan stojita daleč vsaksebi, SE MED NJIMA VEDNO NEKAJ DOGAJA.

    Amen.

    Zato se svinje ločuje od pujsov pri reji, zato je bila cerkev vedno ločena na levi in desni del, zato so imeli ločene učilnice nekoč. Ker fantje so na koncu uka šli skozi povsem drugačne rituale preverb zrelosti, kot so šla dekleta. Danes pa fante vzgajajo v dekleta, punce pa v možače, s ciljem, da postanejo dobro plačane psihopatske voditeljice TV dnevnikov, ki kar lajajo skozi ekran v sobo, od nekega nezadržanega sadizma, in ugodja, ki je nadomestek spolnemu. Ubogi njihovi otroci, se takrat spomnimo, preden jih ugasnemo v mečni mrk.

    In ko sem zdajle razodel ta dva zakona, so se oglasile mnoge duhovniške duše, prišle so do mene, in mi sikajo: "Saj zato se gre, zato se gre! Daj, ne seri!"

    Satan, izjasnil si se, zdaj pa marš! In sem se spomnil Prešernove pesmi SVETI SENAN. Le dobro si preberite to posmehljivko slovenskim svetnikov v kutah, ki je pojasnilo, zakaj

    "se menihi ženstva ne boje,
    za dušo in telo njih radi skrbe."

    Zvitorepci. A da je papež Frančišek dajal lekcijo mohamedancem? Ali pa so se le bratje skupaj srečali? Tisti, ki se poročajo z deklicami, torej pedofili, ter tisti, ki deklice častijo, ne pa Sveto rešnje telo zraven na mizi.

    Bog že ve, pa ne pove. Povedala vam bo prihodnost. Cerkve in vaših duš.

    OdgovoriIzbriši
  3. Morda na kratko, v pomoč malo subtilnejšim, kako odkriti Materialnega duha, ki vlada svetu, in ni Božji Duh, v lastnih ceremonjalih življenja. Napisal sem, da je sestavljen iz dveh lastnih nasprotij: hotenja po nečem, in strahom, da tega ne boš dobil oz. da bo težko, da bo bolelo. S to popotnico odhajajo na parjenje vse živali in večina ljudi.

    Kadar pa je med dvema Bog, te tesnobe ni, ko se dva pripravljata na sobivanje, čutita le Mir. Nekateri tako vezo imenujejo za 'kozmično'.

    V zgornjem tekstu lahko najdemo dva ključna 'frojdovska indikatorja' Materialne sile. Frojda ni resno za jemati, ko se duhovnosti dotaknemo, samo Vodeba poglejte, kakšne nesmisle in neznanje oznanja, ko se loti duhovnih vprašanj, kar pa se tiče pojasnjevanja tusvetnih nagonov in medčloveških ceremonij, pa vse pove v glavnem pravilno. No, ti učenci posvetnih po-talmudičnih Judov, v glavnem neki levaki, vidijo "tisto" v vsakem turnu, šivanki, sendviču, avionu, liziki in škofovskem prstanu. Temu se reče paranoja, ampak večkrat pa tudi zadenejo. Poglejmo dva takšna indikatorja v tokratnem tekstu bloga. Brane že na začetku napiše:

    1. "... molil z dvema Evinima hčerama."

    Začne torej s strahom, enim od dveh sestavin materialne Sile, ki obvladuje svet. Namreč, Eva je bila prva, pravzaprav, prešuštnica. Že čisto prva ženska na svetu je kršila dogovor in obljube in šla čez ograjo po navidezno slajšo stvar. Jasno je, kaj v tem primeru predstavlja rdeče jabolko, če imate kaj frojdovske domišljije. Zato ta indikator predstavlja pravzaprav dvom, neugodje, strah: Le kako bo paritev izpadla? Bom pogrižen? Bom sprejet? Me sploh ljubi? Se pretvarja? Le kaj pravita tarot in šlogarca?

    2. Takoj nato sledi drugi indikator, ki pravi:
    "Erbilski deklici sta povečali razpoko ..."

    Tu pa je prisotna potencialna sladkost. Obljuba sladkosti. Ne bom šel v detajle, od frojdovine sprevrženi um bo že razumel. Večini deklicam naklonjenih duhovnikov se zadovolji že samo s to obljubo, to bližino, to navidezno uteho, in ne gredo dalje. Upam.

    Tudi veliko Prešernove poezije je nabite s to Tragično energijo sveta, ki pa poganja svet. Ne pa vsa. Pravzaprav postane Prešeren res velik šele, ko se zlekne na bolniško posteljo trpljenja in v sebi uredi, od kod je kaj prišlo in zakaj, ter se obrne, tokrat že nebogljen, na Boga. Zato njegovi do obupa iskreni Sonetje nesreče kar kličejo veliko Usmiljenje nanj. In zato je France danes v nebesih, to vam zagotavljam, za razliko od 90+ % bivših škofov. Pred našo Cerkvijo in narodom pa se nahaja globoko brezno muke, ker iz neke veličine še vedno nočeta sprejeti,

    da je Mir pogoj blaginje,
    in Mir prihaja le od Gospoda,
    Gospod pa prihaja z zglednim življenjem
    v soglasju s svetimi očeti Cerkve,
    to je Jezusom.

    Amen.

    OdgovoriIzbriši
  4. Prav hudomusno in dosti resnicno, je vase pisanje.

    Lepo.

    Ravno danes sva z mozem ob kosilu (goveja juha , meso kupljeno v turski trgovini, a edino ki me vsaj malo spominja, po okusu na moje otroske dni in domovino)..., razpravljala o Israelu,kamor si nekoc zelim vsaj par dni na ogled...

    Bomo videli.

    Covid je zgodovina za njih, moje upanje raste.

    O Papezu in njegovih ministrantkah , ki je res ze zadnji cas vsaj malenkost premaknil to mejo, prej ko pa da se se vedno zanika vse kar se vseh nas tice.

    O muslimanih, kjer se vedno morajo zenske vsaj tri korake za moskim hoditi, kjer lahko ob petkih, (njihova nedelja) samo moski v mosejo vstopijo, pet minut pozneje se pa ta moski rokuje z menoj, kot naslednjo stranko v njegovi delavnici...

    Ker dobro opazujem, mi ne uide kako tezko mu je to storiti..🙃😃🙊...

    Kar seveda pokaze, da se bojuje , sam v sebi.Ce stoji pred njim zenska.
    Ocenjuje, sortira , reagira...

    Ce pridem z mojim mozem npr, oba veselo klatita skupaj cez zenski spol, dokler se jih ne opozori, da sta mogoce pozabila , od kod izhajata...
    🙃😃

    Res je , vedno se gre predvsem za mir, ki ga je ali treba obcutiti ali pac ustvariti, kreativnost vcasih pomaga.

    O ostalih slabostih in vzdrzanju vseh gresnikov , pa drugic , za njih je pa se dostikrat potrebno enostavno moliti in prositi, da se jim nekoc odpusti

    OdgovoriIzbriši
  5. Sam imam drugačno mnenje: Dokazano je, da prisotnost ministrantk v prezbiteriju zmanjšuje udeležbo mladih fantov pri ministriranju in posledično fante odvrača od duhovniškega poklica.
    Pa tukaj ne gre za kulturno-sociološka vprašanja Bližnjega Vzhoda. Pravilno je, da so ženske enakopravne v javnem življenju, da so pogosto gospodarice v družinah (na Slovenskem so ženske podpirale tri vogale hiše od štirih) in imajo čez finance (tudi na nekaterih kmetijah v Sloveniji, drugače pa je žensko gospodovanje nad financami značilno npr. za jug Italije, ki naj bi bil mizoginističen). Toda, Bog se je učlovečil v moškem v osebi Jezusa Kristusa, Cerkev in evangelij so na vse strani neba ponesli moški apostoli, in duhovništvo je bilo zato moško - to izhaja že iz tempeljskega duhovništva Stare Zaveze.

    OdgovoriIzbriši