ponedeljek, 20. november 2017

Ne adrenalin, temveč obljuba in zakoni


To pomlad je na oglasni deski sredi naše vasi visel plakat, ki je otrokom v zameno za nekaj evrov ponujal posebno doživetje v nekaj kilometrov oddaljenem adrenalinskem parku. Na plakatu je bila fotografija otroka, ki se plazi po tleh. V parku so očitno pripravili to, kar skavti imenujemo „proga preživetja“. Da, proga preživetja: z ovirami, plezanjem, skoki in tudi plazenjem. Ampak seveda v precej milejši obliki, saj ni bilo nikjer napisano, naj otroci s seboj prinesejo obleko za preobleči. Prava proga preživetja, skavtska pa tudi oratorijska, namreč pomeni, da si na koncu „tak k' svina“, če povemo po ljubljansko. Otroci so pri pravih progah preživetja vnaprej opozorjeni, da si nadenejo najbolj „zanèč cune“. Običajno se taka proga zaključi s kakšnim skokom v vodo, v potok, ribnik, ali pa z mrzlim „šlauf tušem“.

Kakor koli, plakata sem se razveselil. Ni bilo prvič, da sem opazil, kako se nekateri elementi skavtske vzgoje vse bolj uporabljajo tudi zunaj skavtstva. Pred dvajsetimi leti se je reklo, da so skavti „tisti, ki se tudi ponoči derejo po gozdovih“, danes moraš plačati, da ti otrok doživi vsaj delček tovrstnih doživetij.

Prvi in največji sorodniki skavtstva so seveda postali poletni oratoriji, ki ne minejo brez vode in blata, brez dviga in spusta zastave, marsikje tudi ne brez večera ob ognju in brez svete maše v naravi. Nato plahe elemente skavtske vzgoje vidimo pri kakšnih šolskih športnih in naravoslovnih dnevih, kjer je več stika z naravo, včasih tudi kakšna hoja po vrvi. Pa pri mladih izletnikih, pri katerih v modo prihaja taborjenje. Ter seveda pri komercialnih ponudnikih tipa adrenalinski parki.

Najbolj smešna med komercialnimi ponudbami je bila tista izpred nekaj let, ki jo je vsled uspeha filma Gremo mi po svoje pripravil Mercator, ko je otroke vabil na enonočno brezplačno taborjenje „na taborniški način“ na – primite se za stol, da ne padete z njega – širokih hodnikih nekega Mercator Centra.

Drugo, kar opaziš pri komercialnih posnemovalcih nekaterih elementov skavtske metode, je čudna raba ali že kar zloraba besed adrenalin, adrenalinsko, andrenalinskost. Po Wikipediji je adrenalin „hormon in živčni prenašalec, ki ga izloča nadledvična žleza, in posreduje pri pretvorbi glikogena v glukozo.“ Naravni adrenalin se sproža v redkih „fight or flight“ (bojuj se ali beži) situacijah, kot so prometne nesreče, beg pred zverjo, boj na življenje in smrt sredi deroče reke. Ko sem bil otrok, je nadme prišel nek razjarjeni pes iz soseščine. V sekundi sem bil na drevesu, na katerega sem drugače splezal z velikimi mukami. To je bila naravna adrenalinska situacija.

Danes se za adrenalinsko ima vse, kar je malo bolj vznemirljivega. Vsak strah pred višino in vsaka negotovost izida je označena za adrenalinsko doživetje. Celo za akcijski film, ki ga gledaš zleknjen v kavč z oranžado v roki, je na televiziji napovedano, da ti bo dvignil adrenalin. Če je vse to adrenalin, potem lahko slovenske skavtske in taborniške organizacije brez težav preimenujemo v Adrenalinska organizacija za otroke in mladino.

Skratka, akcija navdušuje. Tako je prav. Otroke je treba potegniti izza zaslonov na prosto in v gibanje. Toda komercialni ponudniki ne bodo nikoli mogli akciji dodati tistega notranjega žara, ki ga daje skavtstvo svojim. Skrivnost najlepših doživetij namreč ni v adrenalinu, temveč v skavtski obljubi in v skavtskih zakonih, ki akciji, včasih pa tudi adrenalinu, dajejo smisel in smer.


* Besedilo je bilo objavljeno v reviji Skavtič (november 2017). Na sliki skavtsko sankanje s traktorsko gumo (foto: Katarina Tadina, iz arhiva stega Rakova Steza 1). 

2 komentarja:

  1. Dobre vaje so to in koristne za vse življenje. Najbolj pa koristi nekajletna intenzivna vadba kakšne borilne veščine, s preizkusi na borišču. Da to ni krščansko? Pa še kako krščansko je, samo Jezusovih besed se spomnimo, naj učenci suknje prodajo in si meče nabavijo. In potem je en učenec, Peter, izvlekel bridko sabljico in služabniku duhovnika odsekal uho (Janez 18,10). Kakšno mojstrstvo! Uho mu je odsekal, rame pa ne! To lahko stori le visoko trenirana oseba.

    Bistvo prave borilne veščine je: premagati sebe in znati prenašati bolečino in napore. Njena uporaba je za ZAŠČITO DOBREGA. Npr, ko ena oseba maltretira mnoge druge, in ko vse odpove, je na vrsti borilna veščina, da zaščiti nemočne.

    Vedno sem se čudil, da župniki in tudi nune ne vadijo kakšne samoobrambe, ampak samo jokajo, ko so tepeni in opljuvani in zlepljeni na stol. Kaj je bistvo vadbe resnično efikasne metode borbe? Enako je kot skavtske vaje v naravi in na špagi, le da je MNOGO MOČNEJŠE. Ima adrenalin, in naučimo se ta adrenalin zmanjšati ter se umiriti - ravno s povečanjem adrenalina.

    Vadba borilne veščine pri moralnem učitelju ti daruje izjemno sposobnost psihologije, branja umov drugih, samoobvladovanja, predvsem pa potrpežljivega prenašanja svojega križa. Nadalje človeku daruje moč in pogum, da ga ni strah v kriznih situacija, ampak da reagira 'po gasilsko': s takojšnjim odzivom in napadom na težavo.

    Sem zadnjič gledal eno mašo na TV, in župnik mi je bil nekaj všeč, pa sem malo poklikal za njim in videl, da trenira nek najhujši karate, njegov učitelj pa je učitelj ruskih specialcov (ki niso ljudje, ampak zverine).

    Zaključek: če dobro treniraš dobro veščino pri dobrem učitelju (enako je pri veri), boš znal v hipu združiti velikanske moči, ki v 99,5% 'v duhu' zaustavijo namere grdih ljudi in podivjanih živali. Torej boj NI POTREBEN.

    Tudi plezanje na drevo ni potrebno, ker volja ustavi vsakršnega psa, razen za trganje ljudi treniranega. Ko so kriminalce iz zapora zvlekli na 'trg Zvezda', da so opazovali mimoidoče, in povedali, katerega od njih bi se lotili: tiste, ki so bili zamišljeni, nepozorni, šlampasti, puklasti in šibki. No, kdor dobro trenira dobro veščino pri dobrem mojstru, je pozoren, pokončen, energičen, odločen in močan. Zato nikoli v življenju ni napaden. Razen če sam išče težave, a to bi pomenilo, da je imel slabega učitelja in da je sam slab karakter.

    Tudi skavti dobijo to moč, a če se najdeta kak treniran pokvarjen skavt in treniran borilni veščak, se bo skavt zagotovo umaknil in umiril, še preden bo en sam korak storil.

    Boks, kontaktni karate in kung-fu, muy-thai, JJ-jiu-jitsu, judo torej k skavtom. Ne vsem, tistim, ki so k temu nagnjeni. Na spletu pa so posnetki borilnih duhovnikov. Tale je rus:

    https://www.youtube.com/watch?v=RtVzV2lkai0

    OdgovoriIzbriši
  2. No, zgoraj sem napačno napisal, moralo bi biti BJJ, brazilski jiu-jitsu.

    Je govorila gospa Groznik, šefica prijateljev mladine ali kaj, da je vsakršno telesno kaznovanje otrok domala popoln zločin. Od ministrstva pa so vladni uslužbenci dobili nek dopis z nasveti ali kaj, kaj storiti, če otroka že dve uri nekaj prepričuješ, pa zaman. To so seveda norosti, kajti brez kakšne pekoče po riti, bi bil tudi jaz najbrž en barabonček in zmuzne.

    Ti 'strokovnjaki' spregledujejo, da BOLJ KO SO NEŽNI Z MLADINO, BOLJ JE TA KRUTA S SOVRSTNIKI. Če nikoli ne kaznujemo otroka, ta otrok postane nasilnež, prehodi rdečo luč in se razbije na mopedu ali v hribih. Misli, da je nedotakljiv in vsemogočen. To dela 'babja' vzgoja.

    Groznikova istočasno omenja, da med-vrstniško nasilje vsako leto rapidno narašča, istočasno pa spregleda, da je to posledica njihove permisivne in prevarantske vzgoje, ki temelji bolj na podkupovanju, kot na ljubezni + zahtevnosti. Če je bil kdo v mojih OŠ letih nasilen, je konpčal v kabinetu učitelja geografije, kjer je kasiral nekaj zaušnic, in se je ZELOOO poboljšal. Tudi neki drugi je teroriziral vse mesto, ko pa je potem na (YU) policiji 'po steni plezal', je kasneje postal športnik, zdaj pa je na ministrstvu.

    Zato je skavtska vzgoja ena velika bremza splošnemu propadu naroda. Hoditi v gore, metati se v blato in se podrejati zglednim voditeljem, ki imajo tudi močan glas in stas, ter ljubezen, je garant za zdravo osebnost.

    Če pa bodo na fante lajale trenirane skavtske voditeljice, istočasno pa jih hote ali nehote zapeljevale, potem pa je bolje, da gredo fantje na fuzbal in v gostilno - bodo bolje čez prišli. In tako žal tudi delajo. Tisti, ki pa ne pobegnejo, so 'babe', ki jih vodijo in nadirajo ženske, in ko začno vzgajati lastne otroke, dobimo med-spolnike, zmedene vse do svoje smrti. Naša civilizacija je v propadanju. Ker propada moški princip, ki je v vesolju že itak v manjšini. Zato morajo skavte voditi možakarski moški.

    OdgovoriIzbriši