petek, 3. november 2017

In če so božič najprej praznovali na Ptuju?


Sv. Viktorin Ptujski je bil škof v rimski Petovioni (Poetovio, današnji Ptuj) ob koncu 3. stoletja in je 2. novembra 303 (ali 304) pretrpel mučeniško smrt. Da ga Slovenci, ki smo sicer zelo razvili češčenje svetnikov povezanih z našimi kraji, bolje ne poznamo in bolj ne častimo, je krivo večstoletno napačno prepričanje, ki je Viktorina umeščalo v francosko mesto Poitiers. Šele z zgodovinopisnimi popravki in s Slomškom se je češčenje Viktorina začelo prijemati tudi pri nas.

Ker slovenska Wikipedia (link) in stran Discover Ptuj (link) ponujata dobra članka, v katerih obeh je čutiti znanje našega patrologa Mirana Špeliča, bom danes, na Viktorinov god, na tem blogu podal nekaj drugih poljudnih in morda nekoliko „ocvirkastih“ zanimivosti o tem škofu in mučencu. Ne jemljimo vseh spodaj naštetih zanimivosti za suho zlato, toda vedimo, da se lahko v naslednjih desetletjih ob nadaljnjem strokovnem poglabljanju z večjo gotovostjo izkaže, da sta Viktorin Ptujski in sama antična Petoviona v marsičem orala ledino v takratnem evropskem (pra)krščanskem prostoru. Zlasti mesto Ptuj bi s tem še pridobilo in zraslo v fami „zakladnice tisočletij“.

1. Ptuj - prvi za Oglejem pri nastopu krščanstva na naših tleh
Če je Viktorin bil škof, je bila Petoviona, ki je v tretjem stoletju lahko štela preko 30.000 prebivalcev, škofija. Če je bila škofija, je v drugi polovici tretjega stoletja morala šteti od 1000 do 2000 vernikov, imeti neko svojo cerkveno hišo (domus ecclesiae), krstilnico, cerkveno organizacijo, dobrodelno dejavnost, knjižnico ter nek katehetsko izobraževalni sistem. Predvsem pa to pomeni, da je krščanska skupnost na Ptuju morala biti zelo stara, verjetno zasnovana že ob koncu drugega stoletja, malo kasneje od skupnosti v Ogleju. Najverjetnejši vzrok za nastanek ptujske skupnosti je bilo priseljevanje z vzhoda, ki se je zgodilo po koncu markomanskih vojn in antoninske kuge (okrog l. 180). Možno je, da so krščanstvo na Ptuj prinesli migranti iz Male Azije ali
 Sirije.

2. Ptuj - ko prednost dobi jezik ljudstva
Viktorin je obče znan kot prvi zahodni ekseget, ki je pisal v latinščini. Justin, Tertulijan in drugi apologeti so pisali v grščini, sam cesar Mark Avrelij je svoje znamenite Meditacije napisal v grščini, Viktorin Ptujski pa, čeprav mu je grško šlo bolje od latinskega, piše v latinščini, se pravi, v jeziku, ki so ga govorile ulice in tržnice. Viktorin Ptujski kot eden izmed pionirjev načela, naj se Božja beseda in teologija zapisujeta v jeziku preprostega ljudstva?

3. So na Ptuju kot prvi na Zahodu praznovali božič na dan 25. decembra?
Prvi zahodni škof, ki omenja 25. december kot datum Jezusovega rojstva, je Viktorin Ptujski.** In to več kot sto let preden je Cerkev začela uradno praznovati 25. december kot božič. Če je Viktorin, ki se pri tem naslanja na Aleksandra Jeruzalemskega, vedel za 25. december kot dan Jezusovega rojstva, si je težko predstavljati, da so on in njegovi verniki 25. december preživljali kot vsak drug dan v letu. Če so ga praznovali, so bili pionirji božičnega praznovanja na Zahodu.

Še to: Viktorin Ptujski s svojo zgodnjo omembo 25. decembra precej poruši prepričanje, da je datum 25. december Cerkev kopirala od mitraistov, ki so na ta dan praznovali Nepremagano Sonce. Mitraistično praznovanje 25. decembra je namreč lahko za nekaj debelih let kasnejše od prve krščanske omembe 25. decembra. Slednjo lahko glede na Viktorinovo referenco postavimo v Jeruzalem v sredino tretjega stoletja, mitraisti pa začnejo 25. december javno praznovati proti koncu istega stoletja.

4. So na Ptuju rimskemu škofu zvesto Cerkev med prvimi imenovali „katoliška“?
Pridevnik „katoliška“ za Kristusovo Cerkev se tu in tam pojavlja, pri Viktorinu pa „katoliška“ nastopa kot osrednja označba. Seveda ne moremo na vrat na nos reči, da se je danes za rimsko Cerkev vodilno poimenovanje („katoliška Cerkev“) rodilo na Ptuju, zdi pa se, da je bilo v mestu ob Dravi zgodaj in redno uporabljano.

5. Od sv. Viktorina do sv. Patrika, od sv. Patrika do Slovencev?
Ker je Viktorin gojil napačno milenaristično doktrino (prim. blog o milenarizmu), so njegovi spisi ob koncu antike skoraj vsi izginili. Sam zgodovinar Rajko Bratož, naša vodilna avtoriteta za čas antike, pa opozarja na zanimivo sled, ki pelje od Viktorina do Irske in od Irske nazaj v Viktorinovo deželo, ki pa so jo že poselili naši slovanski predniki. Viktorinovi spisi so namreč najdlje živeli v Britaniji. Viktorinovo formulo veroizpovedi najdemo pri evangelizaciji Ircev, ki jo je vodil sv. Patrik. In glej, ravno v Viktorinovi formuli poučeni Irci so 300 let kasneje bili tisti, ki so kot menihi in misijonarji preko Solnograda s sv. Modestom na čelu prinašali evangelij med Slovence.
 

* Na sliki kip Viktorina Ptujskega na Ptuju (foto: katoliska-cerkev.si, druzina.si)
** 25. december kot datum Jezusovega rojstva sicer omenja tudi pisatelj Hipolit Rimski - in to kmalu po letu 200.

2 komentarja:

  1. Če se najde en sam trden dokaz za te predpostavke, potem pa bo veselje. Ker je krščanstvo vera, ki temelji na trdnih in neizpodbitnih dokazih (npr. arheoloških), ter na izjavah zanesljivih očividcev (npr. apostolov in njih naslednikov). Če je neka špekulacija potrjena na tak način, kot je potrjen tudi Evangelij, potem pa se začne nova zgodba:

    Kjer so Božji sveti hodili, tam je sveta zemlja. In kdor se ji prikloni, je z Gospodom. Pa razumi, kdor more - protestanti še ne zmorejo, ker takšna Ljubezen presega naravni um, ki le na vaško društvo misli.

    Najeminentnejši svetovni znanstveniki Svetega pisma oziroma njega nasprotniki so stoletja neomajno in natančno dokazovali in vpili, da je rojstni kraj Jezusovega rojstva Betlehem le svetopisemska izmišljija, saj da ni nobenega dokaza zanj. Ko pa so našli glineno črepinjo, staro 2700 let, na njej pa napis Betlehem, so se vse lažnive teorije podrle, trditve verodostojnih prič, zapisane v Pismu pa potrdile. Fotka:

    https://i.pinimg.com/736x/cf/2c/37/cf2c375557ba11de311591aece292609--bethlehem-archaeology.jpg

    Krampe in lopate v roke torej, da ne ostanejo le predpostavke. A brez njih ni volje za krampanje, to je pa tudi res.

    OdgovoriIzbriši
  2. Hmm težko reči. Vem pa, da ima Ptuj dolgo in zanimivo tradicijo praznovanja, letošnji božič bi še posebej lep, tako na Ptuju kot drugje po Sloveniji. Jaz se že zelo zelo veselim tega vzdušja in praznovanja...

    OdgovoriIzbriši