48 ur po papeževem odstopu

Znameniti pogled na Vatikan skozi ključavnico sedeža
 Malteškega viteškega  reda na griču Aventino.
Lepi spomini! Na Aventinu sem l. 1988 začel svojo skavtsko pot.
Foto: turismoroma.it

Danes dopoldan mi je nekaj odpadlo in sem imel čas na raznih portalih prebirati komentarje o papeževem odstopu. Dva dni po dogodku se je meglica razkadila in vidimo nekatere zanimive linije. Trije „vroči“ primeri:

1. Vatikanska linija že umirja žogo in poudarja, da je odstop bil pripravljen že dolgo. S tem manevrom poskuša, da bi javnost odstop čim manj povezovala s stanjem v kuriji, torej, da bi se čim manj spraševala, koliko je rimska kurija sama prispevala k papeževi izčrpanosti. V kuriji pa menda vlada rahla panika. Mnogi se bojijo sprememb in že pripravljajo preživetvene strategije ob morebitnem vpadu novih idej in ljudi, ki jih bo s seboj pripeljal novi papež. L. 2005 je kardinal Ratzinger dejal, da je treba Cerkev očistiti od znotraj. Bo strah pred "metlo" pogojeval marčevski konklave? O tem ugledni Corriere dellaSera.

2. Progresisti si že lastijo papežev odstop. Razumejo ga kot zmago reformističnih idej, se pravi, zavzemanja za Cerkev, ki je „Božje ljudstvo“ ne pa kasarna z poveličevano in nedotakljivo hierarhijo. Lotevajo se tudi teme papeštva. Je papeštvo, kot ga imamo, res nastalo iz evangelijev? Gre za manipulacijo rimskih kristjanov (kar je menda namigoval že sloviti teolog-ekleziolog Y. Congar), ki so že v prvih stoletjih vodo peljali na svoj mlin in počasi prevzeli primat? Je odlomek Mt 16, 18-19, ki ga jemljemo (in ga v svojem včerajšnjem zapisu jemljem tudi jaz) za utemeljitev papeštva, kasnejši vrinek, kar nenazadnje sumijo mnogi eksegeti? O tem zelo brani španski katoliški portal Religión Digital.

3. Znamenite besede „s križa se ne sestopa“, s katerimi naj bi prejšnji papež opravičil svoje vztrajanje do konca in s katerimi naj bi krakovski kardinal Stanislaw Dziwisz, dolgoletni tesni sodelavec Janeza Pavla II., kritiziral ponedeljkov odstop, so že nevtralizirane. Dziwisz izraža občudovanje in vdanost Benediktu XVI.. Menda so svetovni mediji njegove besede prenapihnili. O tem portal Zenit.

***

Ko se v Cerkvi pojavijo takšne debate, "delitve duhov", interesne linije,... seveda ne veš, kaj je pristno, kaj ne, kdo ima prav, kdo ne. Mislim, da ima v tej fazi prav vsak, ki govori odprto, iskreno; narobe pa vsak, ki prikriva, manipulira, se gre igric v ozadju. 8 let sem preživel v Rimu, večinoma slab kilometer od vatikanskih zidov, in vem, kako hitro tamkajšnje okolje zdrsne v to drugo, tudi ko so vpleteni ljudje vsak zase dobri, prijetni.

A ko bodo za kardinali zaprta vrata, bo nastal nova situacija. K besedi bodo prišli tisti, ki jih sedaj niti ne opazimo. Spregovorila bo planetarna Cerkev.

Za koga torej navijati zdaj? Za Svetega Duha. Kako? Na kolena, pa molit, da se bodo tresla nebesa!