petek, 26. februar 2021

Kenik je zaplesal kazačok

Leto 1989, vasica Los Negrales v hribih severozahodno od Madrida, mednarodni klaretinski noviciat. Zvečer sedimo na terasi fantje iz Španije, Dominikanske Republike, Portorika, Peruja, Hondurasa in moja malenkost iz Jugoslavije. Okrog petindvajset nas je. Reklo se je, naj vsak predstavi nekaj iz svoje kulture. Nihče nima problema, saj v glavnem dobro pojejo. Malo se zatika pri zadržanem Perujčanu, ki prihaja iz mesta Juanjuí v Amazoniji, precej se zatika pri meni. Sicer vem na pamet En hribček bom kupil, ampak kako naj pesmico lepo in sproščeno izvedem? Nisem namreč pevec.

Pridem na vrsto, opravičujem se, da nisem pripravljen, ko me nekdo spodbudi: Daj, Kenik, zapleši kazačok!

Naj prevedem: "Kenik" je pomenilo Cestnik. Po nekaj tednih skupnega bivanja v Los Negralesu ni bilo junaka, niti med tamkajšnjimi voditelji duhovniki ne, ki bi znal moj priimek prav povedati. Nek Dominikanec (ki je kasneje izstopil, se poročil in ima danes trgovino v New Yorku) me je začel klicati Kenik in tako je ostalo do konca noviciata.

"Zapleši kazačok" je izražalo njihovo prepričanje, da pač kot nekdo iz evropskega vzhoda znam ta ples, pri katerem skačeš visoko v zrak in brcaš v oblake. Saj to je vaše, se pravi, slovansko, mar ne? Saj prihajaš iz one druge Evrope, komunistične, ruske, mar ne?

Odkimaval sem, češ kazačok pač ni naš, se pravi, jugoslovanski, še manj slovenski. Nič ni pomagalo. Bratje Latinosi so šli vame in zahtevali kazačok. Nekateri so prihajali iz amazonske džungle, drugi iz Karibov, prav vesele oči so dobili, ko so pričakovali gibe fantastičnega plesa iz daljnih step.

Kaj sem hotel? Stopil sem na sredo kroga, počepnil, roki prekrižal na prsih, z nogama sem izmenično parkrat brcnil v zrak. Z zadnjimi močmi sem se obdržal, da me ni vrglo po tleh.

Latinosi so mi zaploskali: Kenik je zaplesal kazačok. Spoznali smo njegovo kulturo. Gremo naprej.

* * *

To je ena izmed cvetk, ki sem jih doživel med svojim desetletnim bivanjem v Italiji in Španiji ter na univerzah z interkontinentalno zasedbo. 

Velikokrat so se ponavljale situacije, ko so o mojem malem slovenskem narodu komaj kaj vedeli, ni jih zanimal. Če so že kaj naumili, je to bilo kaj v zvezi s Titovim komunizmom, železno zaveso, morda še kaj v zvezi z ekipo Jugoplastike iz Splita ali Crvene Zvezde iz Beograda; kasneje so spraševali predvsem o vojni v Bosni. Malokrat sem naletel na človeka, ki bi ga Slovenija kot Slovenija zanimala in bi me bil pripravljen poslušati. 

Zadeve se spreminjajo zelo počasi. Še leta 2013, v polni dobi interneta, so mladi prijatelji iz Španije, ki sem jih povabil na taborjenje v Slovenijo, spraševali, če prinesejo s seboj kaj konzerv s hrano ali kako. Odgovoril sem jim, da ni treba; tu sta Lidl in Hofer, isti verigi, ki ju imajo v Madridu; dovolj bo, če pridejo z denarjem; konzerve bo torej moč kupiti tu, v Sloveniji; zagotavljam. 

Skratka, predsodek o "zaostali" vzhodni Evropi pri povprečnih zahodnjakih vztraja. Facebook ga ni odpravil.

* * *

Zato je povsem deplasirano, da nekateri slovenski aktivisti računajo na nezanimanje zahodnega človeka za malo Slovenijo, na njegovo površnost, na zahodnjaško samozaverovanost, morda tudi na njegovo podzavestno vzvišenost v odnosu do "slovanskega Barbarika". Zagotovo ti naši politični aktivisti vohajo tovrstne nagibe zahodnjakov in računajo na njih. Kako si drugače razložiti, da zahodnjakom servirajo neresnico, češ kako v Sloveniji ni medijske svobode, ker je na oblasti Janez Janša? Dajmo na stran Janšo (ki v konstrukcijskem teatru lakanovske levice že dolgo igra vlogo apokaliptičnega Velikega Drugega), posvetimo se (ne)resnici.

Na tem mestu sem enako besen kot Dejan Steinbuch na Portalu Plus (link). In še bolj. 

Eno so naši pokvarjenci, ki lansirajo laž v zahodne medije in se dejansko obnašajo izdajalsko do vseh nas, ki živimo v Sloveniji. A problem so tudi zahodnjaki, ki se kaj prida ne bodo zmigali, da bi reč preverili na terenu in (ne)resnici prišli do dna. V smislu: Ej, Slovenci, premajhni ste, nimate teže; razumite, poleg vseh velikih tem ni časa za vas - provinco.

Takole bom rekel: če bo EU razpadla, bo razpadla tudi po krivdi bruseljske in zahodnjaške kontemplacije lastnega popka.

* * *

Kenik je zaplesal kazačok. Tujec zdaj ve skoraj vse o Sloveniji. Res?

V Los Negralesu leta 1989 ni ostalo pri tem. Po "kazačoku" sem se počutil čudno. Temperamentni Latinosi so šli čez mojo malo slovensko identiteto kot nekak hispano-globalistični valjar. Moram sem odreagirati, se pravi, najti nekoga, ki si bo vzel čas zame in me pozorno poslušal.

To je bil Emeterio Chaparro, Španec, kitarist (danes je profesor Svetega pisma v Madridu). Vzel si je čas zame. Zanimal ga je En hribček bom kupil. Pozorno me je poslušal, ko sem mu, nepevec, pel to Slomškovo pesem. Vmes je na kitari iskal prijeme in ritem. Mislim, da je kitarsko zadel. Eno kitico pesmi sem tudi prevedel v španščino, on jo je pravilno ritmiziral.

Ko smo naslednjič zvečer sedeli na terasi v zasedbi 24 Latinosov + 1 Slovan, sva izvajala točko: slovensko pesem o vinu, slovensko melodijo, z ljubkim prevodom ene kitice v španščino.

Slovenci nismo velik narod. Imperialne atraktivnosti (hvala Bogu) nimamo. A vredni smo resnice kot vsak drug.



* Foto: rdečearmejci plešejo kazačok, YouTube

10 komentarjev:

  1. 1. Dobro razvija svoj talent, ta spisatelj, ni kaj. In tudi na stran pravičnosti zna že stopiti, kar je cerkveno nadljudstvo v zadnjih desetletjih nekam preklemansko pozabilo. Zato pa izginja v mrak. Po svoji veri.

    Tudi sam sem bil, le nekaj drobnih let za Brankom, v enaki situaciji: popolna tujina, zabavica, želijo slišati kakšno našo pesem, jaz pa brez vseh pevskih manir. Morda bi takrat 'Slovenskega naroda sin' skupaj skalmfal, sebi in svojemu narodu v posmeh, zato sem molčal in se smehljal, dokler napad ni minil in so našli prave pevce. Žal mi je bilo, da nimam tega talenta, no, sem jim pa kakšne druge zadeve urejal, da so videli, kako to dela Slovenc, pa tudi, kot je povedal moj ded, vojak 1. SV: "Kranjski Janez, prmejduš, kdor ne verjame, pa naj skus!" In ga ni bilo, ki bi šel resno skušat, na vsem svetu ga ni bilo. In prav je tako, ker tam bi še Kučana branil, če bi kdo čezenj govoril, ker vem, da bi s tem hotel čez Slovence govoriti. Doma pa … sram me je, sram me je nas; Milanove duše pa mi je po svoje žal, kam ta odhaja, avaj, ko ji pride čas!! … A to je bila njegova odločitev.

    Neka kontrolirana svetobolja me zgrabi, kadar se spomnim, kaj je beli človek storil rdečemu, črnemu, pa tudi sam sebi. In ko se spomnim na Rog in Hudo jamo, na Auschwitz in na 800 še nerazkritih morišč po vsej naši domovini, na zlorabe v Cerkvi ali na brezkompromisni rdeči stampedo, ki ga doživljamo že 75 let. To je neka topa, a znatna bolečina v prsih, nek jadik nad prepadom, ki leži med Gospodovim svetom in nami - ker smo se sami tako odločili. Ljudje nočejo biti "ljudine", pa naj so Cerkveni ali ne.

    A ta jadik mine v hipu, samo Jezusa grem vzljubit. Hvala Tebi Kristus!!

    Pa pojdimo k ljudinam, kot temu rečejo malo južneje. Čeprav je bil po Vodebovem France Prešeren ena nemoralna pojava, ki ni skrbel za otroke, ki jih je naflikal, je to treba pogledati tudi skozi časovni kontekst. Zadnjič sem po dolgih letih vzel njegovo zbirko v roke - in jokal, jokal … od Milosti. Mož, ki ga je recipročnost začela loviti (karma torej), je s trpljenjem postal moder, in Boga je začel omenjati v vseh oblikah in to zelo poučno. In svoje trpljenje je znal sprejeti kot križ h Kristusu, ter napisal je pesmi, v katerih je pametnemu dan opomin, daj se bolje drži Božje Poti, in ne drugih. Dozorel je, France, postal je velik. Takšne ljudine imajo skupno lastnost, ki ji Indijanci rečejo 'mitakuje oyasin', vsi bratje. V Zdravljici napiše:

    Edinost, sreča, sprava
    k nam naj nazaj se vrnejo;
    otrók, kar ima Slava,
    vsi naj si v róke sežejo …

    Bil je torej vse-Slovan; umetnik, ki je imel dušo razširjeno čez vse narode, posebej pa še Slovanske, bratske po duhu in genetiki.

    OdgovoriIzbriši
  2. 2. In ko sem te dni bral tvite desne sfere, ko so govorili mnoge neumnosti in podlosti čez pokojnega ljudino Balaševića, sem se, s tisto meglo v srcu, čudil, kako je folk omejen in ozkogled, ko ni prepoznal, da imata pesnik France in pesnik Đole istega umetniškega duha, isto dušo bratstva - še posebej slovanskega. In tudi Brane jo ima. Balašević ni Srb po karakterju, ampak Vojvodinec. Lala torej, tulipan po srbsko. Vojvodina je ravnina, ki si jo delita tako Srbija kot Hrvaška. On iz Novega Sada, najraje pa je pel v meni po dolžnosti ljubem Osijeku, kjer sem ga tudi srečal. Na sredi nekje pa je Vukovar. Ta vojvodinska duša je hribovsko-dolinskemu Slovencu težko doumljiva: široka je, lagodna, ravna, brezmejna, malo otožna, romantična in skrajno gostoljubna. Osijeških korzov nikoli nisem res doumel, te kulture, šele čez leta sem spoznal, da sem sam človek iz frontnega jarka, oni pa so ljudje velikih miz … In je Đole v svoji prizadetosti, ko smo šli narazen, nekaj zapel v posmeh Slovencem, pa tudi nekaj menda izrekel, ko je Vukovar padel? Drobne in mračne duše ne razumejo, da je bilo to iz njegove pan-slovanske prizadetosti, ker je družina Slave začela iti narazen, na najslabši možen način. Uprl se je Miloševićevi vojski in jo sabotiral, zato je prišel v velikosrbsko nemilost, četudi je bil uradno Srbin. A Hrvatje mu niso nikoli zamerili domnevnih besed; bil je prvi, ki je začel koncentirati v bivši YU, ko se je vojna končala, prvi je šel čez mejo (Dragojević ni šel v Srbijo nikoli več, kot vem). Najraje je pel v Osijeku in Zagrebu, raje kot doma. Lastni novosadčani so ga sprejemali bolj mlačno od Hrvatov, kateri so ga imeli za še enega Dragojevića. Torej ni imel greha na sebi.

    In se zdaj v ta RED, ki se je spet začel vzpostavljati, v to ljubezen oz. poskuse ljubezni, zapičijo slovenski drobnodušni komentatorji, ki preklinjajo Balaševića za nekaj, kar je zapel v bolečini razkola, in se je znal kasneje tudi opravičiti. Zato je jasno, da takšni ljudje ne razumejo niti Prešerna. Ker sta oba duši z istim duhom. Ker pa ne razumejo niti Prešerna - sem spadajo tudi vsi levaki - ne razumejo niti Boga. Ker Prešerna je nemogoče ločiti od Gospoda, kar skuša ateizem na Slovenskem storiti že desetletja, sebi in narodu v pogubo, velik del desnice pa je itak enako brezveren. Zato je Prešernova predzadnja kitica pesmi Nebeška proces'ja postala usodna prerokba našemu narodu malo-dušnih. TO zdaj imamo:

    Čaka te velika sreča,
    ti Ljubljana spačena!
    Ti kosarna boš sloveča
    Satana peklenskega!

    Prvi sedež boš hudiča (RTV);
    čez deset let več ne bo
    zavetnik tvoj imel mrliča,
    ki je dušo dal v nebo.

    Amen.

    Amen je napisal Prešeren, ne jaz. Sam pa lahko dam Jezusu le prav, ko v Matej 15, reče:

    "Kar pa prihaja iz ust, pride iz srca, in to omadežuje človeka. Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletve. To je tisto, kar omadežuje človeka, jesti z neumitimi rokami pa ne omadežuje človeka."

    Sami sebe ne poznamo, sami sebe pogubljamo.

    OdgovoriIzbriši
  3. G. Jona. V vaši glavi imate tak kaos, ki se bojim da prihaja od napihnjenosti, vse drugo bi še razumel. Malo ponižnosti in redkobesednosti, več zgleda, tam je naše duševno in duhovno zdravje. Priporočam delo na vrtu in kak pink ponk.

    OdgovoriIzbriši
  4. Sporočilo slovenski politiki in ljudem od ljudine Đorđa Balaševića.
    In za tiste z bolj enostavnim duhom, preprosto razloženo:

    Balaševič, Srb, je takoj po koncu vojne odšel peti zlomljenim in ranjenim ljudem Sarajeva, katere je nekaj let ubijala in mučila velikosrbska vojska. In Sarajlije so ga sprejeli z vsem srcem, prinesel jim je upanje, da se bo normalnost morda vrnila. Neverjetno, mar ne? In Đole v dokumentarcu o teh koncertih izpove nekaj, kar velja tudi za nas in za Slovenijo zadnjih 75 let. Namreč, isti ljudje, ki so napolnili najbrž 1000 množičnih morišč po vsej Sloveniji, in so do danes prepovedali njih razkrivanje, isti ljudje, ki imajo v rokah vse glavne velike medije; isti ljudje, ki se še danes ponosno klanjajo pred kipi množičnih komunističnih morilcev in se imajo za ponosne naslednike le teh – isti ljudje že nekaj svojih kratkih generacij rušijo vlade Janeza Janše, ga lažno ovajajo v Evropi, organizirajo svetovne levičarske pritiske na sedanjo uspešno vlado in organizirajo revolte proti Covid-19 ukrepom, isti ljudje, ki še danes kričijo: Ubi Janšu in ubi ministra, kot psa;

    to so isti ljudje oz. njih potomci, ki so pobijali krščanski narod pred desetletji, pokradli lastnino velikim kmetom, tovarnarjem, obrtnikom in Cerkvi, kradli in ubijali otroke ter v šolah poenumili in moralno izkrivili cele generacije Slovencev. In še danes želijo rušiti, grozijo in lažejo, da bi le prišli do virov narodnega premoženja. KOMUNISTI, levi fašisti torej. Slovencem v premislek sem prevedel nekaj Balaševićevih stavkov, da dojamejo, kaj se nam dogaja in kako je videti moralno razmišljanje. Takole je povedal, ta človek velikega duha:

    »»»Da pride k meni nekdo, da me mobilizira, naj napadem Osijek (HR), kjer sem doživljal, da so ljudje vstajali in mi ploskali, ko sem prihajal - in zdaj naj jim razrušim Osijek?? Meni to sploh ni bilo jasno. Bo jutri prišel nek psihopat s temnimi očali in rekel: Zdaj pa bomo napadali drugo stran naše ulice, ali nekaj takega? Jaz tega nisem mogel sprejeti. A na žalost je bilo zelo veliko ljudi, ki so to apriori sprejeli, v smislu, mi-oni, oni nam že stoletje to in ono …

    Strašno se je zakompliciralo, še posebej, ker so se ti liki, ki so to storili, le PREMESTILI. In danes gledam glavne akterje današnjega življenja, tiste, ki so bili izraziti negativci pred 25 – 30 leti, in vsi jim vse oproščajo! Če nekaj zapojem in rečem kakšno besedo po ijekavsko, mi bodo to v medijih zamerili za mesec dni in za naslednjih deset let, a nekdo, ki je dajal izjave, da je treba nekoga likvidirati, ubiti, nekaj zažgati, ta pa je sedaj najnormalnejši, ki se ga objema in poljublja. Meni to pomanjkanje morale ni popolnoma jasno. Vprašali so me, ali sem vedel, kako bodo vodilni reagirali na pesem Dno dna, ki sem jo takrat zapel. To je bilo dobro vprašanje, saj sem lahko odgovoril, da ni nikoli glavni problem v ljudeh, ki vladajo, ampak v ljudeh, ki se jim tako lahko vlada, ko se (negativcem) vse pozabi in se ljudem lahko vse vsili - prepire in klanje … Mislim, da je bilo premalo normalnih ljudi.«««

    Normalen človek ne sodeluje z zlom. K sreči je v Sloveniji vse več normalnih ljudi, ki ne bodo nikoli več dopustili, da se rdeči teror, ki ga še danes doživljamo, vrne na oblast in kot pijavka izpija narod še naprej. Ter ubija in krade. Konec je. Gospodu je dovolj naše kazni, ker se mnogi resno obračajo nazaj k njemu, tudi mnogi škofje v srcih postajajo vse bolj Resnični. Kajti brez Gospoda ne bo zmage nad satanom, to naj vedo tudi vsi tisti desni bojevniki, ki so še vedno brezbožni. Biti brezbožen borec proti zlu pomeni biti samo druga sorta demonov. Tako ne gre. Saj vidite, da ni šlo. Velike zmage in zdravi narodi so lahko samo tisti, ki Ga niso zavrgli, ampak Ga aktivno častijo in temu primerno živijo. Takšnim pomaga v boju. A v boj moramo sami. Omahovanje namreč pelje v jamo.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Nek boj je torej nujen. Najbolj lepo bi bilo na volitvah odstraniti ta virus stran od parlamenta. A tako preprosto ne gre, ker imajo znani večni negativci vse medije v rokah, prisilno jim moramo plačevati, ti mediji pa vsak dan okoli vogala nabijajo: Ubij Jezusa, ubij vsakega pravičnega človeka!

      Torej je treba najprej spremeniti medijsko krajino. In to gre hudiču najbolj v nos, kajti potem težje laže. Zato nenehno vpije: Utihnite, ne tvitajte, ustavimo desne medije, preveč besed govorijo ti norci ...

      Hehe, ne bo šlo. Fantje in dekleta, samo molite z vso silo srca, potem pa potegnite svoje meče iz predalov. Ve se, katerega meča se hudič najbolj boji: meča Resnice, meča besede, meča tipkovnice.

      Gremo, prijat'li,

      Izbriši
  5. Priblizno isto se je dogajalo meni, iz Argentine, z obiski v Slovenijo. Argentina? O ja, pa so brcnili v tla (Maradona) ali pa skusali zapeti Don´t cry for me Argentina. Se najbolj pametna je bila prednica sester sv Franciska in Kristusa Kralja, Vendelina Ilc, ki me je skoraj na uho rekla. Ne ves kako sem esela da je sla tvoja teta (s. Vincencija Breznik) k vam na obisk v Argentino, tako da je sama preverila da ne zivite v sotorih med indijanci. No, ravno med indijanci ne, ampak danasnja politika nas pelje v to, ampak to je druga pesem.

    OdgovoriIzbriši
  6. Priče smo, da se hudiču zelo mudi. Ve, da je njogov konec blizu. Čuti Božjo ljubezen, ki mu že diha za ovratnik. Premeteni slovenski komunist, ki je bil potuhnjen 30 let, pa že leze iz svoje jame na plano in podaja končni aneks k zavezi služenja. Slovenski komunist potrjuje svoje zvesto poslanstvo laži in zla, demonskim silam v vodenje. Vendar konec je zagotovo v Božjih rokah. Saj Bog ni postal Zemljan v življenju Sina Jezusa Kristusa, da bi prevzel podobo trpečega mučenika. Res, da je moral pretrpeti svoj pasijon, da bi lahko s svojimi posvečenimi ranami zdravil ranjenega človeka. Vendar je njegovo poslanstvo najprej poiskati človeka, ki se je po padcu Adama in Eve zaradi krivde greha, skril pred Bogom v grob. Ko je Jezus človeka našel, ga je dvignil iz groba, za seboj pa pustil služabnike Luciferja, ki je zlagani nosilec luči. Stenj njegove lažne svetlobe že izgoreva, njegov zadnji joker v zgodovini je bil v komunizmu.
    Hvala Jona za vaš prispevek k odpiranju duhovnih čutov vsakega, ki vstopa na duhovno pot ali pa že hodi po njej v zaupanju v Kristusovo moč odrešitve.
    Marana tha.

    OdgovoriIzbriši
  7. Matanatha, Gospod!

    A Gospod je že tukaj, le tvoje srce in tvoje roke potrebuje, da lahko v polno pokaže svojo Moč.

    Vendar je treba nekaj vedeti. Obstajata dva aspekta Gospoda. Prvi je Odrešenje/Zveličanje. To je lahko. To je sladko. Biti Odrešen zahteva le nekaj minut tvoje popolne odločenosti in Ljubezni do Gospoda. Odrešen pomeni, da dobiš distanco do tega sveta in začneš peti Slomškovo pesem svetih (link spodaj). Zveličanje potem ni daleč. A za večino, tudi škofov, je celo Odrešenje zeloo daleč, če je naš um nenehno v tukajšnjih bitkah brezupa.

    Druga stvar pa je delovanje Boga na tem svetu, v dobro tudi našega materialnega in genetskega življenja. Tu pa so pokora, odrekanje in trdo delo nujnost. Enako boj. Tu pa Ljubezen do Boga ni dovolj. Tu pa velja: sam si pomagaj in Ljubi Gospoda - in Bog ti bo pomagal!

    Na tej stopnji pa so slovenski kristjani zadnjih 80 let zgrešili. In napolnili vse večje jame po deželi, kajti zaman je samo molčkanje, Gospod hoče, da sam vzameš motiko v roke in greš na njivo, če hočeš jesti. In potem bo pomagal. Kar se tiče uresničevanja naših tusvetnih prošenj, torej potrebujemo hude pokore, kot jih opravljajo vrhunski športniki leta in leta vnaprej, vsak dan, preden dobijo prvo medaljo. In svetniki, da nastanejo čudeži.

    Ja, tu pa so kristjani klecnili, v boj proti SS-Dakijevim silam so šli neodločno, zadrževani od slabe vesti, ki jim jo je Nauk in Cerkev nabila v dušo. In, morda je kdo od njih bil Odrešen in Zveličan, ko je padal v jamo in mislil z Ljubeznijo na Gospoda - kakšnih drugih koristi pa ni bilo, razen za komuniste, satanove sluge in izvrševalce.

    Tega nas Gospod želi naučiti: boj je možen tudi brez delanja zla, katekizem te stvari dobro razjasni, prelistajte ga, preden ga prikrita vražja roka spremeni v še en olupek, nevreden Hoje za Kristusom.

    Bog potrebuje tvoje roke. A pred tem moraš potegniti črto, Božjo črto, čez katero ne boš šel. Vsi moji moški predniki so bili prisiljeni iti v razne vojne, sicer pa so bili obrtniki. Borili so se, a tistega, kar gre čez črto, niso počeli. To so prepuščali Gospodu. Zato so vsi preživeli. In dočakali spoštljivo starost. Kot Abraham, kot Mojzes, oba huda bojevnika.

    Maranatha torej pomeni, da tudi sam potrpiš za uspeh. Reči samo: Gospod, Gospod, potem pa ugasniti namero/odločenost v sebi in pozabiti na nalogo in cilj - to pa ne bo šlo. Kdor nima meča besede in meča dejanj, naj pa ima meč molitve. Gre se za boj volje proti volji. Volja Božjih, proti volji satanovih. Če v tem boju dvomimo, naša volja ni nobena volja. In če smo brezbožni, je naša volja vprašljivo zdrava. Zato lahko takrat pomaga kratka NENEHNA molitev:

    V Imenu Očeta in Sina in Svetega Duha - Božja Volja naj velja!

    In pa:

    Zdrava Marija, Milosti polna, Gospod je s Teboj!
    Sveta Marija hudiče razbija.

    Torej ni izgovora. Duhovni boj je možen tudi če smo na bolniški postelji in še s prstom težko migamo. Takrat je še posebno svet.

    Zdaj pa najboljši posnetek, kar sem jih videl v življenju. Nenehno ga lahko gledam, nenehno ga lahko linkam. Žal mi je le, da pesem ni posneta v celoti. Poglejte si tega Duha! Kdor tega Duha obdrži vsak trenutek vsakega dneva, je svet, in Gospod izpolni njegove ponižne prošnje. Dragi moji, Maranatha:

    https://twitter.com/DKopse/status/1363895327208706054?s=20

    Drugače pa bo tole; tega si želijo brezbožna EU in naši potomci morilcev:

    https://twitter.com/gegelsmr/status/1364619941736042502?s=20

    OdgovoriIzbriši
  8. In, mimogrede: zgoraj sem včeraj omenil pesem Slovenskega naroda sin - in Gospod je takoj odgovoril:

    https://twitter.com/tiskovna/status/1365926603423899649?s=20

    Torej ne spreglejte novo ustanovljene Nacionalne Tiskovne Agencije, ustanovitelj Aleš Ernecl, ki je skupaj z g. B. M. Zupančičem že poslal prvo pomembno sporočilo zmanipuliranim manipulatorjem levaške Evrope. Sledite in podprite!

    https://twitter.com/tiskovna/status/1365899002206687233?s=20

    OdgovoriIzbriši
  9. Pozdravljeni in dobrodošli v Spotcap Global Financial Services, moje ime je Claudia Klein, sem Nemka in ponujam vse vrste posojil

    Ali močno potrebujete finančno okrepitev? Ali potrebujete posojilo za različne namene? če je vaš odgovor pritrdilen, vam svetujem, da se obrnete na moje podjetje prek | spotcapglobalservices@gmail.com | ali nam pošljite sporočilo na WhatsApp: +4915758108767 | in imate posojilo na svojem računu v 24 urah, ker nudimo odlične storitve posojanja po vsem svetu.

    Ponujamo vse vrste posojil (osebno posojilo, poslovno posojilo in še veliko več), nudimo tako dolgoročna kot kratkoročna posojila, prav tako si lahko izposodite do 15 milijonov evrov in damo posojila po nizki obrestni meri 3% na leto. Moje podjetje vam bo pomagalo doseči različne cilje s široko paleto posojilnih produktov.

    Priznam, da je bilo pridobivanje zakonitega posojila vedno velika težava. Za posameznike, ki imajo finančne težave in jih potrebujejo, jih je veliko ljudi tako težko dobiti pri lastnih posojilih pri svojih lokalnih bankah ali drugih finančnih institucijah. visoka obrestna mera, nezadostno zavarovanje, razmerje med dolgom in dohodkom, nizka kreditna ocena ali kakršni koli drugi razlogi

    Nič več čakalnih dob ali stresnih obiskov bank. Naša storitev je na voljo 24 ur na dan, vse dni v tednu - lahko dobite posojilo in zaključite transakcije, kadar koli in kjer koli ga potrebujete

    Nudimo 24 ur posojila svetovnega razreda. Za vprašanja / vprašanja? - Pošljite e-pošto na spotcapglobalservices@gmail.com | ali nam pošljite sporočilo na WhatsApp: +4915758108767 | & takoj se vas bomo posvetili

    Družini, prijateljem in kolegom ni treba vedeti, da imate malo denarja, preprosto nam pišite in prejeli boste posojilo.

    Vaša finančna svoboda je v vaših rokah !!

    OdgovoriIzbriši