torek, 19. februar 2019

Ernesto Cardenal, konec duhovniškega suspenza


Bil je katoliški duhovnik in minister za kulturo v komunistični vladi. Pisal je pesmi, ki so bile prevedene v mnoge jezike, tudi v srbščino. To je botrovalo, da sem se leta 1988 v Beogradu srečal z njegovo poezijo. Kupil sem srbski prevod njegovih pesmi že zato, ker sem poezijo katoliškega duhovnika našel v srcu pravoslavnega Balkana, v socialistični deželi, v mestu, ki je tisti čas tudi izložbe za čevlje aranžiralo z Miloševićevo sliko. Skratka, od obiska one beograjske knjigarne naprej sem se začel zanimati za Ernesta Cardenala.

Ernesto Cardenal (letnik 1925) je zaslovel v letu 1983 ob obisku papeža Janeza Pavla II. v Nikaragvi, ki so jo takrat vodili sandinisti (vrsta komunistov). Kot teolog osvoboditve je sodeloval v komunističnem prevzemu oblasti in bil postavljen za ministra za kulturo. Kot tak je seveda skupaj z drugimi ministri pričakal papeža na letališču. V maniri katoliškega duhovnika je pokleknil, da bi papežu poljubil prstan. V tistem hipu ga je poljski papež s povzdignjenim prstom jezno oštel, češ da nima kaj delati v komunistični vladi. Od blizu je papeški svarilni prst gledal Daniel Ortega, vodja sandinizma, celinska replika Fidela Castra. Fotografija je obšla svet.

4.3.1983, Janez Pavel II. ošteva Ernesta Cardenala

Naslednje leto (1984) je Ernesta Cardenala doletela cerkvenopravna kazen: suspenz duhovniške službe, prepoved maševanja, spovedovanja, pridiganja, pastoralnega delovanja. Ni bil edini. To so bila leta pospešenega obračuna s teologijo osvoboditve. Tudi takratno zgodbo mariborskega naslovnega škofa Vekoslava Grmiča se da razumeti znotraj teh dogajanj.

Sam sem teologijo osvoboditve spremljal dokaj od blizu: znotraj reda misijonarjev klaretincev, ki mu pripadam. Naš red je v sedemdesetih, ravno ko ga je vodil tržaški Slovenec Anton Legiša, v svoje smernice prejel precej prvin teologije osvoboditve. Pri tej teologiji me je navdihovala odločitev za uboge; od nje me je odvračalo, ko je Kristusovo veličastje poskušala stlačiti v filo-marksistične kalupe.

Načeloma so bili pristaši teologije osvoboditve dokaj srčni ljudje. Nekateri pravi junaki. Dvakrat sem srečal znamenitega brazilskega škofa Pedra Casaldaligo, klaretinskega sobrata, po poreklu Katalonca. Njegovo delo za uboge je bilo osupljivo. Kot škof je živel v baraki, pisal pesmi, bil trn v peti amazonskim latifondistom, preživel je dva atentata. Leta 1993 je prvič v življenju prišel v Rim in se med drugim na Kongregaciji za nauk vere zagovarjal pred Josephom Ratzingerjem, kasnejšim papežem. Ta njegov rimski obisk je mit zase, o čemer v kakšnem drugem blogu.

Ernesto Cardenal je kanonsko kazen ponižno sprejel in vzorno prenašal. Politične funkcije je po nekaj letih opustil, ni pa opustil svojih krščansko levičarskih idej. Posvečal se je poeziji, predavanjem, aktivizmu. Kričava mednarodna medijsko-politična scena je sčasoma pozabila nanj. Vmes je tudi teologija osvoboditve pešala: bodisi zaradi manj revščine, bodisi zaradi obče krize socialistične ideje, bodisi zaradi solidnega cerkvenega socialnega nauka, ki ga je deloma prav zaradi opozicije s strani teologov osvoboditve zgradil Janez Pavel II..

Prišel je nov papež, Latinoameričan, ki dobro razume teologijo osvoboditve, čeprav ga med pristaše slednje ne moremo šteti. Papež Frančišek je naredil z minule poljsko-nemške papeške perspektive nekaj smelih korakov: k sebi je povabil Gustava Gutierreza, očeta teologije osvoboditve; odprl je dialog z oporečniškim veleteologom Hansom Küngom; za mučenca je razglasil Oscarja Romera, ubitega po roki desničarskega voda smrti; molil je na grobu Enriqueja Alvearja, čilskega škofa ubogih. 

To, kar dela papež Frančišek, ni rehabilitacija teologije osvoboditve in popuščanje v dogmi, o čemer krakajo njegovi nasprotniki tudi v Sloveniji, temveč je celjenje ran.

17.2.2019, Ernesto Cardenal po 35 letih spet mašuje

Tako je včeraj (18.2.2019) zlasti špansko govoreči svet obšla novica, da Ernesto Cardenal spet lahko vrši duhovniško službo. Apostolski nuncij v Nikaragvi Waldemar Stanislaw Sommertag (zanimivo: Poljak z nemškim priimkom) ga je minulo nedeljo obiskal v negovalni ustanovi, kjer leži star, bolan, nepokreten. Ernestu so nadeli štolo. Po 35 letih je spet somaševal. Skrivnost Cerkve je to.

*

Dodajam svoj prevod Cardenalove priredbe Psalma 1. Pesmica je vključena tudi v ono knjigo, ki sem jo bil kupil v Beogradu.


Ernesto Cardenal

Salmo 1

Bienaventurado el hombre que no sigue las consignas del Partido
ni asiste a sus mítines
ni se sienta a la mesa con los gánsters
ni con los Generales en el Consejo de Guerra
Bienaventurado el hombre que no espía a su hermano
ni delata a su compañero de colegio
Bienaventurado el hombre que no lee los anuncios comerciales
ni escucha sus radios
ni cree en sus slogans

Será como un árbol plantado junto a una fuente.

Psalm 1

Blagor človeku, ki ne hodi po nasvetu Partije,
ne stopa na pot njenih mitingov
in ne poseda v družbi gangsterjev,
ne z generali v Vojnem svetu.
Blagor človeku, ki ne vohuni za svojim bratom,
ne ovaja svojega sošolca.
Blagor človeku, ki ne bere komercialnih obvestil,
ne posluša njihovih radijskih postaj,
ne verjame njihovim sloganom.

Tak človek bo kakor drevo, zasajeno ob vodnih strugah.


8 komentarjev:

  1. Ganljiva in dobra novica! Bolje pozno, kot nikoli!...
    Teologija osvoboditve je bila in še je koristen, potreben izziv za katoliško cerkev in sicer za krščantvo po svetu.

    Mnogi teologi osvoboditve so z življenji plačali za svoje prepričanje, "srečnejši", če smemo tako temu reči, so jo odnesli s cerkvenimi kaznimi in utišanjem.

    OdgovoriIzbriši
  2. "Cerkev ni nikoli imela negativnega mnenja o teologiji osvoboditve, kot taki. Bili pa so pomisleki, kam ta spada in v kateri del sveta. Prav tako so še danes pomisleki na najrazličnejše razlage, ki so mejile bolj na marksistično-leninistično doktrino, kot na Kristusov nauk."

    https://kodelja.wordpress.com/2011/05/09/inkvizicija-in-teologija-osvoboditve/

    OdgovoriIzbriši
  3. V Slovenijo pa končno prihaja svetnik, da opravi, kar ni hotelo biti opravljeno:

    http://www.almomento.mx/wp-content/uploads/2015/05/monse%C3%B1or-01.jpg

    https://www.nacion.com/resizer/WF6omPeAeyDfiUah_xXt0jRQPjA=/600x0/center/middle/filters:quality(100)/arc-anglerfish-arc2-prod-gruponacion.s3.amazonaws.com/public/2DGTSNQ4NRBCJDQBJGBVISPQ7M.jpg

    https://dovolj.je/nas-zavetnik/

    OdgovoriIzbriši
  4. Da je Oscar Romero zavetnik pobude dovolj.je je nadvse lepo.
    Me pa je presenetilo. Nisem vedel, da Romera pri nas tako poznajo in častijo.

    OdgovoriIzbriši
  5. Mislim, da je izbira O. Romera znamenje njihove iskrenosti. Iskali so primernega svetega človeka na nebeški strani, obdarjenega s karizmo svojega poslanstva plus karizmo mučeništva. Torej je njihova izbira tudi sporočilo, iti po potrebi do konca. To človeka pretrese, kajti začuti se Jezus. Zato mora biti srce vsakega neokuženega slovenskega katolika na njihovi strani.

    Bo pa težko: levi nasprotniki Cerkve jih bodo skušali izkoristiti; notranji klerikalci plus hudi grešniki (lobiji) pa jih bodo blatili, da niso zvesti Cerkvi, kar pa v tem primeru pomeni biti zvest mafiji in njeni zaroti molka.

    Ni kaj, kogar se Bog dotakne, gre do konca, brez hinavčenja, četudi je konec na zemlji prav lahko kot Jezusov. Vendar je Jezus zmagal, in tudi te duše so že danes vesele in razbremenjene, kajti pot je zelo preprosta in v bistvu srečna.

    Na razne načine bo Bog razrahljal ta naš bunker nabožne teorije in zacementiranih grehov, pri tem pa se ne bo posluževal le insajderjev Cerkve, tudi škofov ne. Res, pri Gospodu je vse mogoče, kar pri nas ni bilo.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Moto Oscarja Romera je bil: Sentire cum Ecclesia, Feel with the Church, Čutiti s Cerkvijo, kar seveda pomeni z Božjo Jezusovo Cerkvijo, ne pa njenim satanskim delom.

      Ni kaj, ti ljudje niso kar tako, saj se zavedajo, da s hudičem ni razgovora v rokavicah. Človek jih je res vesel.

      Izbriši
  6. Ko je bil ubit Romerov prijatelj, jezuit, ki je deloval z zapuščenimi in revnimi, ga je Romero gledal mrtvega na tleh in pomislil: "Če so ga ubili zaradi tega, kar je delal, moram tudi jaz iti po tej poti."

    To ti je karizma, to ti je poslanstvo, to ti je odločenost! Kaj ima naša cerkvena mlahavost s tem??

    Nada.

    OdgovoriIzbriši
  7. Hello,
    Many thanks to you Martine for telling me about Mr Jacques DELAROSIERE. He is truly the messiah just as you have said so well. He granted me in less than 48 hours

    a loan of 180,000 euros on a low interest rate of 3% per year that I will repay over a period of 5 years and I have several colleagues who also received their

    ready at his level.
    I thank you again because it is because of you that I arrived there, and I owe you a service since I was in a financial stalemate with three

    children because my husband died last year in a traffic accident and I was crumbling under debts but today thanks to your testimony, my children and

    I have been smiling again and we are currently living in our house. I am posting this message because I promised to give it also as a testimony if I received

    my credit. I strongly advise you to address him and you will be satisfied but attention to you who do not like to repay the credits has good date.
    I can leave you his contact address email / banque.generale@gmx.it


    I apologize for the inconvenience and thank you for your understanding

    OdgovoriIzbriši