Bob Dylan in krščanstvo (prevod)

Kantavtor Bob Dylan je torej letošnji Nobelov nagrajenec za književnost. Prav je, da ob tem spomnimo na pomemben vidik njegovega ustvarjanja – na vidik duhovnosti in vere. O slednjem namreč v Sloveniji ni slišati veliko.
Javier Ledesma Saúco je škofijski duhovnik španske škofije Ciudad Real, ki se je posebej poglobil v lik in sporočilo Boba Dylana. Napisal je knjigo Bob Dylan: Dios y Jesucristo, ¿Una provocación? (Bob Dylan: Bog in Jezus Kristus. Provokacija?). V spodnjem članku (link do izvirnika La dimensión cristiana de Bob Dylan) Ledesma Saúco zelo sintetično povzema Dylanov odnos do vere.

Članek je nastal l. 2015, ko je bil Dylan na turneji po Španiji. Prevedel in z mednaslovi opremil sem ga Branko Cestnik.

------------

Krščanska razsežnost pri Bobu Dylanu

Javier Ledesma Saúco

1978, križec na odru

Kot pravijo glasbeniki, ki so igrali z Bobom Dylanom (rojen v kraju Duluth, Minnesota, ZDA, 1941), se je odločilni trenutek zgodil, ko je nekdo izmed oboževalcev na oder vrgel majhen križec. Bilo je proti koncu leta 1978 v zadnjih dneh turneje, na kateri so predstavljali album Street Legal.

To je bil za Dylana čas družinskih prepirov, polpraznih scen in nakopičene utrujenosti. Med potrtostjo, ki je nastopila zaradi ločitve z ženo Saro in zaradi razprav o tem, kako bosta skrbela za njunih pet otrok, ga je tisti križec spremljal vse zadnje dni turneje. Tiste dni se je mu v nekem hotelu v Tucsonu v Arizoni zgodilo razvpito „razodetje“, o katerem je sam rekel: „Jezus je položil svojo roko name.“

1979-1981, krščanska trilogija

Od tod naprej se začne znamenito obdobje spreobrnjenja. Med leti 1979 in 1981 izda svojo krščansko trilogijo in sicer albume: Slow Train Coming (Počasni vlak prihaja) – absolutni uspeh, zaradi katerega je pesem Gotta Serve Somebody (Nekomu moraš služiti) prejela nagrado Grammy, prvo za Dylana; sledi album Saved (Rešen); in na koncu, kot zaključek trilogije, album Shot of Love (Ljubezenski strel), na katerem se nahaja biser Every Grain of Sand (Vsako zrno peska).

V teh treh albumih Dylan izrazi svojo gorečo vero v Jezusa Kristusa, kateremu posveti celo serijo pesmi. Njegova nova vera se najpogosteje naslanja na Knjigo razodetja in Pavlovo Pismo Rimljanom. Vero najde in zaživi v evangeličanski Skupnosti Vinograd, v kateri posebej poudarjajo vlogo Milosti, pa tudi vlogo greha, ki do konca skvari človekovo svobodo. Če v tej smeri nadaljujemo, sčasoma pridemo do luteranskih tez.

V tem času so v pesmih evangelijske reference stalnica. Sinteza sporočila je jasna: radikalna vera v Kristusa. Naletimo pa tudi na kritiko verske hinavščine - kritiko, ki po njegovem izhaja iz evangelija – pri njegovih sodržavljanih, zlasti pri njegovih znancih in „prijateljih“. Ta kritika je združena s prikrito grožnjo z Božjo sodbo, ki je že na delu in se približuje.

V albumu Shot of Love dobesedno prepeva „sem Jezusova last“ (song Property of Jesus). Skratka, pošteno povedano, verski nemir združen s krščanskim sporočilom se mojstru Dylanu v tej trilogiji zelo poda.

Sledi evangelija v pesmih izven trilogije

Versko iskanje se pri Dylanu začne že v prvi minuti njegove glasbene kariere. Že v njegovem prvem albumu iz l. 1962 z naslovom Bob Dylan naletimo na sledi evangelija. Najprej v pesmi In my time of Dyin' (Ob uri moje smrti) ali v Gospel Plow (Oznanjevalec), nato v komadih kot Masters of War (Gospodarji vojne) iz leta 1963 ali v With God on our Side (Z Bogom na naši strani) iz leta 1964. In kaj reči o glasbenih biserih kot All Along The Watchtower (Ob stražnem stolpu) in Señor- Tales of Yankee Power (Señor – Pripoved o moči Jenkijev); ter kaj reči o mojstrskem komadu Knockin´on Heaven´s Door (Trkajoč na nebeška vrata), v katerem je v ospredju duhovno sporočilo o smislu življenja in o možnosti obstoja nebes!

Glasbeno gledano je Dylan vedno plaval proti toku in bil svoboden; nikomur se ni pokoril in nihče ga ni pogojeval. Ustvaril je tendenco, ustvaril je slog. Zato zaseda mesto, ki ga zaseda: na vrhu glasbenih genijev XX. in XXI. stoletja. Morda je pri njem ravno zato krščansko sporočilo ostalo navzoče ves čas in vse do danes. Res je, da so nekatere njegove pesmi požveplane, zlasti ko kritizira cinizem oblastnikov ali ko napada ameriški verski in politični puritanizem. Zna biti zelo sarkastičen – uporabljajoč pri tem evangelijska besedila – v odnosu do ljudske rabe in zlorabe evangelijskih določil. Skratka, tudi po specifični krščanski etapi je Dylan nadaljeval s pisanjem pesmi o krščanskih vrednotah, v nekaterih pa tudi z zelo nazornim sklicevanjem na Jezusa Kristusa.

Dylanovo obvladovanje Svetega pisma

Koherentnost njegovih verskih prepričanj se kaže skozi teme kot Ye shall be changed (Spremenjen boš), Lord protect my Child (Gospod varuje mojega otroka), You changed my Life (Spremenil si moje življenje), Man of Peace (Človek miru), Shooting Star (Padajoča zvezda) ali Ring them Bells (Zazvonite).

To so nekatere od mnogih pesmi, v katerih Dylan pokaže, da zelo obvlada Sveto pismo, zlasti Staro zavezo – in to gotovo zaradi svojega judovskega porekla. Leta 2009 si je drznil izdati album, ki je na pol poti med country in blues in na katerem je izbor božičnih pesmi. Naslov albuma je Christmas in the Heart (Božič v srcu), na njegovi zadnji strani pa je slika Treh kraljev.

Naj zaključim. Če se hočemo z izkoristkom srečati z verskim in humanističnim sporočilom mojstra Boba Dylana, moramo počasi in študijsko iti skozi njegovo celotno diskografijo. Tako si bomo ustvarili idejo o resnični krščanski razsežnosti, ki je prisotna v mnogih njegovih pesmih in skozi vso njegovo več kot petdesetletno glasbeno pot.