sreda, 02. marec 2016

"Mi se moramo spreobrniti, ne Hitler."

Luteranski pastor in teolog Dietrich Bonhoeffer z birmanci (foto Walter Sanders)

Ko so nekoč vprašali kardinala Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža, kateri teologi so najbolj vplivali na njegovo misel, je povedal dve imeni in nobeno od njiju ni izvorno katoliško. Imeni sta: Henry Newman, rojen kot anglikanec, umrl kot katoličan; Dietrich Bonhoeffer, nemški luteranec. O Newmanu vemo kaj več, saj je postal kardinal in bil razglašen za blaženega. A kdo je Bonhoeffer? Njega poznajo bolj kot ne izvedenci. Bilo bi prav, da bi ga poznali vsi.

V zgodovino krščanske misli se je Dietrich Bonhoeffer, ki je sicer izdal le nekaj spisov, še najbolj zapisal s tezo o »ne-religijskem krščanstvu« oz. o krščanstvu, ki je več kot religija. Teza je imela vpliv na povojne generacije teologov. Za svojo so jo vzele bodisi konservativno bodisi progresistično čuteče pameti.

Ampak Bonhoeffer ni velik le zaradi misli, velik je zaradi pričevanja in mučeništva. Potem ko so ga imeli dve leti v zaporu, so ga nacisti 7. aprila 1945 obesili. Zaradi »protidržavnega delovanja«, kot se je temu enako reklo v nacizmu in komunizmu. Bonhoeffer se je namreč že l. 1933 z držo pokončnega kristjana in intelektualca postavil po robu nacistični politiki do Judov. V protinacistični drži ni popuščal, bil je hud kritik pasivnih nemških kristjanov, o odporništvu je premišljeval kot teolog, sodeloval je pri reševanju Judov in v zaroti proti Hitlerju.

Malokdo je imel tako globok uvid v skrivnost zla 20. stoletja kot Bonhoeffer. Leta 1934, ko so nekateri teologi še poskušali z dialogom mehčati naciste, je on že videl v dušo Hitlerja in spoznal, da bo ta človek v zlih dejanjih šel do konca. Tistega leta je zapisal: »Mi se moramo spreobrniti. Ne Hitler.« Hitlerjevo srce je namreč že »okamenelo«. Od tirana ni pričakovati kaj dobrega. Če kdo v razmerah diktature ohranja mehko srce, so to kristjani. Če bodo tudi oni sledili »kamnu«, ne bo spreobrnjenja in za družbo nobenega upanja več.

Nauk za leto 1934, za leto 1945 in za leto 2015, ko obhajamo ta čudni 70. jubilej zmage in groze. 


* To besedilo je bilo objavljeno 3. maja 2015 kot uvodnik v tedniku Družina.

1 komentar:

  1. Nereligijsko krščanstvo je resnica, ker je to evangelijska ljubezen, ki je iznad religij. Zato se res moramo vsi spreobrniti, tudi vsi kristjani. Prvotni kristjani so bili s krstom skorajda že sveti, kajti vnaprej so sprejeli možnost in sladkost prihodnjega mučeništva. Kaj pa danes, kdo je pripravljen slediti svetega? Npr. Grozdeta? Komu torej zvoni - NAM zvoni. Spreobrni se kristjan! Odrešenje ni v globokoumnem razmišljanju, ni v pripadnosti religiji, ni v šunki in potički, ampak je v LJUBEZNI z Gospodom. Hitler pa je Kajn, ki nam pomaga k temu.

    OdgovoriIzbriši