četrtek, 30. julij 2015

Od tod do Kamčatke

Andrej Tarkovski, Stalker (1979)

Kako si je drznil duhoven Matija Majar posvariti dunajskega cesarja

Sam presvitli avstrijski cesar Franc Jožef so nekoč prišli v dolino Ziljsko in prejeli poklone tamkajšnjih svetnih in duhovnih oblasti. Pozdravila jih je tudi pesem slovenskega življa, pa so bili začudeni nad tem in so dejali: „Nisem vedel, da tudi tod živijo Slovani.“ Blizu cesarja je stal slovenski duhoven Matija Majar in brž pojasnilo podal: „Od tod do Kamčatke, vaše Visočanstvo.“*

Zviti klerik in agitator, ki je nekaj let pred tem, l. 1848, kot prvi obelodanil program Zedinjene Slovenije, ni izrekel nič drugega kot svarilo mogočnemu germanskemu knezu. Pazite se Slovanov! In pazite se Slovencev, ki so Slovani! Tako kot so Slovani Rusi. Da, Slovenci smo skupaj z Rusi nepokolebljiva sila. Skupaj z Rusi se raztezamo od Zilje, vse od Hermagorja, do Kamčatke, tam pri Japonskem.

Kajti duhovnik Matija Majar je znal biti obenem prvak med slovenskimi nacionalisti in obenem med prvimi orači in sejavci slovenskega panslavizma in rusofilstva. Pomenljivo: Anton Martin Slomšek je Majarja imel na radarju – kot se danes temu reče – in se od njegovega nacionalizma distanciral. 

Šli so šli, skratka, nekateri Slovenci pred poldrugim stoletjem, šli so šli z duhovniki na čelu iščoč slovanskega naročja, iščoč deželo Vseslavijo, ki jo je opeval slovaški luteranski pastor Jan Kollár v poemi Slávy dcera (Hči Slave). Šli so šli s svojimi duhovniki na čelu in na koncu prišli v Jugoslavijo. Slovencem so pridobili in ponudili identiteto: po krvi ste Slovani, pripadate južnim Slovanom!

Bog na nebu, Rusija na zemlji
(ruski mesijanski kompleks, 1589 - 2015)

Jugoslavije ni več. Krvavorokec Tito jo je sicer poskušal vzpostaviti kot tehtno in solidno tvorbo. Poskušal je biti balkanski mesija, s podaljškom planetarnega kolovodje neuvrščenih. Ni bil. Tudi zato, ker Balkan od padca Carigrada v turške roke nima pogojev za političnega mesija večjega formata.

Drugače je z Rusijo. „Bog na nebu, Rusija na zemlji,“ pravi eno od ruskih nacionalističnih gesel. Na tem blogu sem že pisal, kako je Moskva postala Tretji Rim in kaj to potegne za seboj (link). Tokrat pojdimo pod površje. Bo ruski mesijanski kompleks v izvoru duhovne narave?

Pod gornjimi sloji vodke (Rusi res veliko pijejo) je ruska duša lirična, mistična. Je alternativa zahodnjaškemu instrumentalnemu umu. Sredi brežnjevjanske zadušljivosti nam je to dušo z nedopovedljivo filmsko estetiko razkril velemojster Andrej Tarkovski. Kdor je gledal njegove filme, je ostal okužen z virusom vsaj simpatije do ruskega duha. Tarkovski je dokazal in pokazal, da zna ruska duša ustvariti notranji prostor svobode in lepote tudi v pogojih hude tiranije. Zre ruska duša valovanje trav ter brezovih vej v vetru in zato, ker zre in vidi lepo (svetoduško lepo), je svobodna. To je temelj njene odličnosti.

No, ko k tej vekotrajni žerjavici lepote dodamo faktor geografske razsežnosti (ni potrebna Zilja, dovolj je od Kaliningrada do Kamčatke) in faktor vojaške moči, dobimo mesijanski ogenj Tretjega Rima, katerega formalna zaslomba je ustanovitev moskovskega patriarhata l. 1589 ter takratni prenos carigrajske moralne in simbolne dediščine v Moskvo. 

Vedno na preži je odrešiteljici Rusiji biti

Rusi imajo zavedanje, da prav oni okušajo in imajo tisto nekaj, česar mi nimamo. In da nam morajo to posredovati. Komunizem jih na tej točki ni spremenil. Komunizem je tudi v ruskem primeru nastopil kot zadnja izmed krščanskih herezij. Boga so boljševiki črtali, krščanski mesijanski in misijonarski vzorec pa so ohranili, potencirali, predvsem pa poživinili. 

Moskovskim misijonarjem resnice na koncu ni nič bolj prav prišlo kot apokaliptična druga svetovna vojna, ko so se ob občudovanju vsega sveta na svojih tankih zapodili za Satanom z Zahoda, ga pomendrali, posilili njegove ženske in izobesili svojo zastavo v njegovi prestolnici, ki se ji reče Berlin. 

Strašno in fascinantno je biti Rusija. Preskočimo dolgo serijo vzhodnoevropskih in srednjeazijskih prestolnic, po katerih ulicah je ruski vojaški škorenj že korakal. Poglejmo druga mesta. Rusi so l. 1814 vkorakali v Pariz, l. 1945 v Dunaj in v Berlin. Rusija je v času Otomanov poskušala pridobiti status zaščitnice bližnjevzhodnih kristjanov, torej postati prvi nadzornik svetega mesta Jeruzalem. Še po daljnem Madridu so l. 1936 levičarski protestniki hodili s transparenti napisanimi v cirilici, da bi preko cele Evrope javili v Moskvo, naj pride in jih reši pred napredujočimi enotami generala Franca. O Rimu, tistem prvem Rimu, pravi stara italijanska prerokba, da bodo nekega dne kozaški konji pili vodo iz fontan na trgu Sv. Petra. 

Oh, ti Rusija, strašna odrešiteljica, vedno na preži.

Pride, pride vsako leto Rus pod Vršič

Šli so šli nekateri Slovenci z duhovniki na čelu iščoč slovanskega naročja. Zdaj pride, pride vsako leto Rus pod Vršič. Ta ni daleč od Ziljske doline. Če je Matija Majar govoril o daljici Zilja – Kamčatka, danes lahko Rusi govorijo o daljici Kamčatka – Vršič. Povsod na tej daljici, razen morda na Poljskem, bodo naleteli na nasmihajoče obraze in šibka kolena. Večino te daljice namreč zapolnjujejo slovanska plemena, katerih veliki brat se ve, kdo je. 

Lani sem se z mojimi dragimi skavti po srečnem naključju udeležil verske slovesnosti pri ruski kapelici pod Vršičem. Ni nas bilo veliko. Nekaj nas in morda 20 Rusov. Ta glavna slovesnost je bila tistikrat popoldan in je bila civilne narave. Tam spodaj ob cesti je bilo še največ zastav novomeškega podjetja Krka. Letos je po slikah in poročilih sodeč bila drugačna zgodba. Na Vršiču smo videli carigrajsko procesijo, kjer se civilno in versko ne ločita (dvoglavi orel). Videli smo skupaj nagnetene pravoslavno, caristično, komunistično in putinistično ikonografijo. Videli smo nasmihajoče obraze in šibka kolena. Spregovoril je sam guverner podalpske gubernije – Milan Kučan. Klene besede lokalnega vladike so nam kot rum mornarjem dale poguma, da smo, ne da bi klecnili, zmogli gledati v obraz njega, ki sedi desnici Njega.

Kako pogubna je za Slovence ta moda, da identitete nimajo 

Za razliko od desnih besov, ki so te dni viharili po spletu in pod Vršičem videli zavržene rusofile, moskovske hlapce, izdajalce Ukrajine in evroatlantskih vrednot ter se priložnostno spominjali od Moskve vodenega komunističnega zla in od ruskih vojakov posiljenih Prekmurk, sem sam tam videl predvsem bedo slovenskega postmodernega brez-identitetja. Nisem razmišljal, kako poguben je za nas Milan Kučan, pač pa kako poguben je Slavoj Žižek.

Na rusofilstvo se nekoliko spoznam, saj sem kontempliral celega Tarkovskega (Stalkerja vsaj trikrat), študiral teologa Evdokimova in se od poslušanja 1. koncerta za klavir in orkester od Čajkovskega (link) topil kot margarina na soncu. Ni me strah, če imamo radi Ruse. Strah me je, ker imamo premalo radi sebe.

Ker ne vemo, kdo smo in kaj bi radi, in ker žižkoljubni postmodernisti, ki pišejo kolumne v klimatiziranih stolpnicah, sovražijo domovinsko identiteto, kot da je rakotvorna, se bomo na koncu kot tista zmedena deklina, tista najlahkotnejša blondinka na vasi, vdali fantu z največjim avtom. Samo, da bomo ob Njem, od pasa gor golem in s puško v roki, tudi mi NEKDO. Ker je nam zdajci v modi ne imeti identitete, se zna se zgoditi, da bomo bodočega dne hrepeneli po premočni identiteti - pljuvajoč na Evropo, tacajoč po demokraciji in človekovih pravicah.

Upam, da ne. Bl. Anton Martin Slomšek, od mene razglašeni zavetnik narodne prebuje in sočasnih ljubeznivih evropskih integracij, prosi za nas!


* Anekdoto o Majarju in cesarju mi je povedal nek koroški duhovnik. Bi pa se razveselil kakšnega pisnega vira o tem.

5 komentarjev:

  1. P. Branko, z užitkom berem tvoje kolumne. Hvala, da nam tudi na ta način širiš obzorje. Srbi imajo rek, ki pravi nekako takole: "Nemoj, da te Grk hrani i Rus brani!" LP, Črnučan

    OdgovoriIzbriši
  2. "Poskušal je biti balkanski mesija, s podaljškom planetarnega kolovodje neuvrščenih. Ni bil."

    Vse to je Tito bil. In tujina mu je to priznavala. Spoštljiva in množična udeležba na njegovem pogrebu je to odlično demonstrirala. Verjamem pa Branko, da ti ti v tvojem ideološkem odporu do "rdečega" tega ne priznavaš. A čustva pač niso merilo objektivnosti.

    Krvave roke praviš? Ja, v vojni brez tega ne gre. Tudi general Eisenhower jih je imel. Pa se je vseeno dokopal do spoštovanega "voditelja svobodnega sveta"

    OdgovoriIzbriši
  3. "Nisem razmišljal, kako poguben je za nas Milan Kučan, pač pa kako poguben je Slavoj Žižek."

    Ko so cerkveni ječarji peljali češkega reformatorja Jana Husa na "zaslišanje" k papežu, so v strahu, da Hus ne bi koga okužil s svojimi idejami, pred ječarsko povorko hodili glasniki, ki so opozarjali ljudi naj gledajo v tla, češ da peljejo hudiča.
    Pa je Hus stopil pred ljudi in jim kazal noge in glavo. "Nimam kopit in nimam rogov, ljudje".

    Spoštovani Cestnik. Tudi Žižek nima rogov in nima kopit. In prav ničesar dugega ne počne kot tvoj papež. Opozarja bred brezdušnim kapitalizmom.
    Nobene rdeče ideologije nam Žižek v paketu ne "prodaja". Žižek nas le vzpodbuja, da si tudi sami postavljamo nova in nova vprašanja. Tu je njegov benefit.

    V luči povedanega, svojih razmišljanj, ki jih na tem blogu predstavljaš Branko,
    ne moremo jemati kot razmišljanje intelektualca, ampak le kot oznanjanje evangelija že prepričanim. Kot branje maše zbranim v cerkvi.

    Za, s svojo glavo misleče ljudi, je takšno pisanje brezvredno. Sorry.

    OdgovoriIzbriši
  4. Tista anekdota o Majarju in cesarju gre v izvirniku verjetno takole:

    Bilo je leta 1850., ko je tedaj jedva dvajsetletni avstrijski cesar Franc Jožef obiskal Ziljsko dolino. Cesar je videl v Ziljski dolini mnogo slovenskih zastav in je v Šmohorju vprašal okrajnega glavarja: «Ali je v teh krajih mnogo Slovencev?« Glavar mu je odgovoril: «Od tu proti vzhodu so sami
    Slovenci.«

    Vrtec, oktober 1928/29

    http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SHYEJLG2/351ff376-b16f-46e4-89e3-8a6d871186d5/PDF

    OdgovoriIzbriši
  5. Pozdravljeni, vsi gledalci na spletu, jaz sem Dragica Marčič, iz Ljubljane, Slovenija ... sem tu, da delim čudovito delo, opravljeno zame ... Po treh letih v zakonu z možem z dvema otrokoma se je moj mož začel čudno obnašati in se dogajati zunaj z drugimi ženskami in mi je pokazal hladno ljubezen, večkrat mi grozi, da me bo ločil, če si ga upam podvomiti o njegovi aferi z drugimi ženskami. Bil sem popolnoma opustošen in zmeden, dokler mi stari prijatelj ni sporočil o urivanju uroka. Internet, imenovan Dr igbinovia, ki ljudem, ki imajo težave v zvezi in zakonski zvezi, pomaga z ljubezenskimi uroki, sem sprva dvomil, če takšna stvar sploh obstaja, vendar sem se odločil, da poskusim, ko se obrnem nanj, pomagal mi je dati ljubezenski urok in v 48 urah se je moj mož vrnil k meni in se začel opravičevati, zdaj je nehal hoditi z drugimi ženskami in je z mano za dober in zares. Obrnite se na tega velikega ljubitelja ljubezenskega uroka, da se bo vaš odnos ali zakonska težava rešila danes, on tudi pozdravi HIV / AIDS, HEPATITIS, NIZKO SPERMNO ŠTEVILO, RAZLIČNE BOLEZE, FIBROIDNE BOLEZNICE, GONORHEO, FALLOPIAN TUBE, BREZPLAČNOST, HERPES. vse zahvaljujoč dr. Igbinovia vam lahko tudi pomaga, kontaktirajte ga neposredno, če potrebujete njegovo pomoč na EMAIL, doctorigbinovia93@gmail.com ga pokličite zdaj in WhatsApp kontaktno številko na WhatsApp +2348144480786 hvala, ker ste svoj čas preusmerili k meni .... .

    OdgovoriIzbriši