Josep Maria Sert

Četrtek, 11. oktober 2012, Vic (Katalonija - Španija)

V treh dnevih bivanja v Vicu, kjer je grob redovnega ustanovitelja sv. Antona M. Klareta, sem trikrat obiskal stolnico. Zaradi poslikave. Monumentalna črnozlata telesa, hulkovsko napetih mišic, v stiliziranem naporu izvajajo nasilje nad Kristusom in apostoli. Stolnica bolečine in smrti. Kot da si v grobnici. Kot da si zašel na Pandurjev oder, v scenografijo nebes, pekla in vic obenem. Svoje so dodajali delavci, ki so z zunanje strani obnavljali kupolo. Vsakič ko so uporabili sveder, se je skozi celotno ladjo razvlekel nadrealistični zvok, zvok iz globin vesolja.

Ne vem, kako bi se počutil, če bi moral v tej stolnici maševati. Napor bi bil psihičen in fizičen. Dvigniti Kruh in Vino pod zlatočrne podobe nasilja?!

Josep Maria Sert je avtor teh del. Dober je. Dober. Njegove slike te zmedejo in učijo nekih novih sakralnih čustev. Prisilijo te k novim definicijam. Podobe je slikal takoj po državljanski vojni, ko je spomin na smrt, sovraštvo in neumno zlo bil še kako živ. Stolnico je prvič poslikal že pred vojno. Komunisti so jo zažgali ter iz pepela od slik nacedili toliko zlata, da so izdelali veliko ogrlico. Ta je danes v muzeju zraven stolnice.