torek, 08. junij 2021

20 % tega, kar smo

 


V tednih po letošnji veliki noči je sv. birma vsaj dvakrat zasijala kot TV-zvezda večernega poročanja. Prvič, ker so novinarji izbrskali (ali dobili servirano) fotografijo birmancev z župnikom, vsi brez mask. Drugi dan je zahrumel reporterski avto, televizijski delavci so se odpeljali na kraj strašnega prekrška, zvečer so župnik in birmanci brez mask bili udarna novica TV-dnevnika. Drugič, ko so novinarji izbrskali (ali dobili servirano), da je v globoki provinci, ki se ji reče Prlekija, prišlo do strahotne diskriminacije med samo verno mladino. Zahrumel je reporterski avto, ekipa je s pomočjo GPS-a našla tisti kraj. In res: ugotovila je, da se je župnik odločil, da k birmi lahko gredo le pridni, tisti, ki so delali naloge in se resno pripravljali. Ostali bodo za prejem zakramenta na vrsti drugič. Zvečer je lahko pri TV-dnevniku vsa Slovenija sočustvovala s starši, katerih otroci v prvem terminu še ne smejo k sv. birmi.

Kdor je videl oba TV-prispevka, se je lahko prepričal, po eni strani, kako je tudi bolj interno dogajanje v Cerkvi za javnost še vedno zanimivo, po drugi strani, kako malo pravzaprav veliki medijski svet ve o Cerkvi. Pred leti smo v katoliškem tisku zasledili izjavo nekega ameriškega teologa, da medijska obravnava cerkvenih tematik seže do približno 20 % tega, kar Cerkev je. 80 % tega, kar Cerkev je, običajno medijev ne zanima. Oziroma, 80 % cerkvene stvarnosti je takšne, da mediji k njen ne znajo pristopiti, da bi jo razumeli in bi jih zanimala.

To nas spomni na 20. september 2012, ko je Slovenska škofovska konferenca povabila na novinarsko konferenco, na katerem je predstavila svoj strateški pastoralni dokument Pridite in poglejte. Bilo je eno leto po finančni aferi mariborske nadškofije, po Cerkvi je udrihala grožnja sekularizacije in pomanjkanja duhovnih poklicev, svetovno in domače krščanstvo se je soočalo s temo spolnih zlorab. Pričakovali bi, da bo na tiskovko prišel kak ducat novinarjev, ki bodo z ostroumnim zanimanjem sledili predstavitvi strategije slovenskega katolištva za prihodnje desetletje. Napišimo z velikimi črkami: NOBEN NOVINAR iz civilne sfere ni prišel. Prisotnih je bilo nekaj običajnih obrazov iz katoliških medijev in to je bilo vse.

Po novinarski konferenci, katere osrednja oseba je bil takratni ljubljanski nadškof dr. Anton Stres, smo sodelujoči in navzoči v neformalnem pogovoru ugotovili, da civilnih medijev ni bilo verjetno zato, ker je slovenska Cerkev spregovorila o sebi, o celi sebi. Novinarji glede Cerkve razumejo politično-moralistične koordinate, tu se znajdejo. Kar je izven tega, pastorala in zakramenti npr., je zanje terra incognita. Z drugimi besedami: 20 % Cerkve zmorejo in znajo obravnavati, 80 % ne.

Samo po sebi to ni problem, dokler se pač zavedamo, da medijska obravnava Cerkev sega do 20 %. To je to. S tem bomo shajali. Problem, tudi profesionalni novinarski problem nastopi, ko se tega ne zavedamo in mislimo, da je v medijskih 20 % že zajeta vsa Cerkev. S tem Cerkev skrčimo na njeno politično, ekonomsko in moralistično pojavnost; ta pojavnost je pač lažje dojemljiva in se medijsko lažje plasira.

Kot da Cerkev ni nič drugega kot škof, ki se politično izraža, cerkveni ekonom, ki se je zakalkuliral, župnik, ki je pobegnil s fare, spolni neuravnovešenec, ki se je spravil na ministranta, birmanci, ki so si zavoljo fotografiranja za pol minute sneli maske, užaljeni vernik, katerega otrok ne bo šel k sv. birmi letos, pač pa drugo leto. Kot da v Cerkvi ni poobhajilne intimnosti, liturgičnih zamaknjenj, zbiranja denarja za pogorelega kmeta, veselih romanj, krasnih veroučnih uric (na sličiči zgoraj je ena takih; otroci se pripravljajo na svečnico), dramatičnih spovedi, z velikim sočutjem opravljenih pogrebnih obredov, ogromno ur vloženih v pevske vaje, družinske molitve, z estetskim občutkom danih rož pred ženitni oltar …

Ne moremo od medijskih delavcev zahtevati, da poznajo vse o Cerkvi in da o Cerkvi poročajo z neko teološko izurjenostjo. Lahko pa o njih pričakujemo, da korektno poročajo o ‘svojih’ 20 % tega, kar Cerkev je, ob tem pa srčno spoštujejo onih 80 %, ki so zanje manj vidni in manj zanimivi.

* Besedilo je bilo najprej objavljeno kot uvodnik v reviji Ognjišče, 2021, leto 57, št. 6: 
https://revija.ognjisce.si/kolumna/22532-20-tega-kar-smo 
** Foto: FB stran Župnije Frankolovo

11 komentarjev:

  1. 2. Zdaj pa čisto druga, vesela zgodba. O kateri Cerkev ne sanja, a upa, vsi ostali pa še sanjajo ne. Takole gre:

    Ko so objavili novega Ce škofa, me je zazeblo: Le kaj dobrega lahko pride od modernega teologa? A potem sem Gospoda prosil, naj mi pokaže (če mi že pokaže kje se danes grozotno nahajata Frantar in Kobal), kdo je pravzaprav ta Maksimiljan Matjaž? In se mi je svet porušil. Namreč zadnjih vsaj 6 let sem nenehno nagovarjal Boga in škofe, naj vendar eden od njih postane svetniški, sicer je z narodom konec. Obupal sem, duše ljudi pač kažejo le na prazno glancanje zunanjega dela čaše, o notranjem pa me ni nihče poslušal in nihče zmogel. In sem obupal.

    A Gospod je strašen in Usmiljen. Novi škof je krasen v duši! Še nikoli nisem videl takšne duše med verniki, razen pokojnih svetih. Le kako lahko v Rimu, danes, izberejo kaj Živega? Vendar je Sveti Duh zares prišel. Kje se nahaja ta Duh? Resnično brez veze je klicati Ga, kot Ga kličete, vsi grešni, kajti On pride sam od Sebe, ko se nekdo prekali v Gospodovega RESNIČNEGA služabnika in prijatelja.

    In Maksi je maxi. Kako je mogoče, da je prešel skozi vsa nujna vrata svetniške navdahnjenosti?? Kajti prva vrata so notranja moč, volja, ki je je treba vsakodnevno krepiti, tudi fizično. Nihče je nima. On jo ima. Druga vrata je izjemna, zenovska, pozornost, ki prebije opno ega in jaz-jaza, ter se prebije vse do Gospodovih stopal. Zahteva izjemen predhoden trening. Tretja vrata pa je imeti Ljubezen do Kristusa, Jezusa Gospoda. To pa se lahko predhodno doseže le skozi Ljubezen do Njegovega svetega sluge. Oče Maksimiljan Matjaž ljubi Evangelij, Janeza - in Pavla. In to z vsem srcem, z vso dušo, z vsem razmišljanjem in z vso močjo. Pretresljivo je končno videti duhovnika, ki, ko se zbere na Sveto, res postane sveto, on pa umre. In to zdrži tudi čez dan, več ali manj. TO JEEEEEE ČUDEŽ.

    Bojim pa se, ko vidim, da ga sladkost prvih dni s tovarišijo skuša zapeljati v lagodje, v cvetno nedeljo. In kup nalog v mrzlico. Potem bo padel. Če pa ne bo padel: le kdo ga bo poslušal? Če bo govoril iz srca, bo namreč kmalu osamljeni v puščavi, če pa bo govoril iz rituala sedanjih odnosov v Cerkvi, bo postal prazen. Duha. In poln tesnob. Ter strahu in jeze. Ki ju zdaj nima, aleluja!!

    Par let nazaj sem tu in na blogu napisal, da bo Slovenijo rešila polita kri visokega klerika, po slovenski zemlji, in ta kri bo z vzhodne Slovenije. Takrat bo odplačan strašen dolg in greh Cerkve ter naroda. In brat Maksimiljan, srce mi zagori ob tem imenu, je v svojih besedah govoril o semenu, ki mora umreti, da lahko prinese plod in da poveliča Očeta. Matjaž, si kakor sveti Lojze, Grozde? Videl sem že nešteto duš, ki so vnaprej napovedale svojo usodo, verni in neverni, in po njihovi veri se jim je zgodilo. Po NJIHOVI veri.

    Torej je Gospod res Usmiljen, naredil je popolnoma nemogoč čudež za Slovenijo! Zdaj ga mora še Maksimiljan, a še sam ne ve, kako. Če bo prepogumen, ga bo levičarska Cerkev obolesarila in prevpila, če bo preveč taktičen, pa bomo imeli še en PIP. Pridite in poglejte: ničesar še nismo našli, bomo skupaj iskali! In skupaj odšli v mrak.

    Naj končam: kogar bo brat Maksimiljan pokopal z ljubeznijo, bo zagotovo prišel v nebesa. To zmore že zdaj, to za take duše ni nobena muja, ker Gospod jim vse uredi. Glede zemeljskih znamenj, uslišanj in čudežev pa bo potreboval armado zavestih molivcev. Oča Zore je te dni pri Borutu rekel, da »druge poti Cerkev, kot pozivanja k dialogu in oznanjanja resnice, nima.« To je bilo precej pusto, glede na moč molitve Gospodovega Imena skozi vso Knjigo Resnice. Zato bo moral Matjaž narediti korake naprej od te suhosti - ali pa bomo umrli. Kajti tudi ta Borut, nastavljalec najvišjih aškenazijev v državi (US, KPK, ČP, IP …), je strašen nasprotnik, še posebej ob veliki moči medijev razdora, ki so spljuvali že Jezusa.

    Naj razume, komur je dano.

    Gospod, Usmili se nas,
    Kristus Usmili se Maksimiljana,
    Gospod usmili se naroda!

    Amen.

    OdgovoriIzbriši
  2. Še nekaj bi dodal, to rano jutro, ker danes bo dosti dela. Ne gre se za Jude. Privoščim jim državo, saj je s tem izpolnjena Očetova obljuba o vrnitvi na zemljo dedov. Ne gre se za (j)Jude torej, ampak za demona laži, pohote in zla, ki se širi po svetu, in prevzema tudi »religije«, Slovenijo je prevzel že 70%. To je demon sladke laži o pravičnosti, miroljubnosti in spravljivosti, v resnici pa hlepi po tuji lastnini, ženskah, moči in ubijanju vsega Božjega. Evropa je danes tista svetopisemska lajdra, nad katero benti Oče v Spisih, in mi smo njena zalega.

    Kaj zdaj? Tole, oče Maksimiljan Matjaž in vsi, ki ste resnični v Bogu: psalm 20, bojni, pravi, da se Božji ne zanašamo na bojno opremo, ampak na GOSPODOVO SVETO IME. Torej, imej bojno opremo, a moralna moč in čudežna pomoč bosta prihajala od Boga. Le tako se lahko zmaga demone - in reši duše.

    Par dni nazaj sem nekaj svetopisemskih izsečkov, ki govorijo o klicanju in zaupanju v Gospodovo Ime, skupaj spravil. Klicanje seveda ni vse, gre se bolj za LJUBEČE (tudi tiho) izgovarjanje Imena V svoje srce, V svoje ljudi in okolico, V Njegovo podobo in V Slovenijo. Naj vam tile stihi, ki so postali naključna pesem, ali kaj, vsak dan osvežijo vero v Gospodovo Ime. Ker to je Najvišja molitev:

    Joel 3,5:
    Zgodilo se bo: Vsak, kdor bo klical Gospodovo Ime, bo rešen!
    --
    Rim 10,13:
    In res: Kdorkoli bo klical Gospodovo Ime, bo rešen.
    --
    Iz 50,10:
    Kdor izmed vas se boji Gospoda,
    naj posluša glas Njegovega služabnika:

    kdor hodi v temí
    in nima luči,
    naj zaupa v Gospodovo Ime,
    naj se zanese na svojega Boga!
    --
    Ps 20,7-9:
    Zdaj vem, da Gospod pomaga
    svojemu maziljencu do zmage;
    iz svojih svetih nebes mu odgovarja
    z zmagovito Močjo svoje desnice.

    Eni na vozove, drugi na konje,
    mi pa se zanesemo na Ime Gospoda, našega Boga.

    Oni klecnejo in padejo,
    mi pa vstanemo in se obdržimo.
    --
    2 Krn 7,13-14:
    Če bom zaprl nebo in ne bo dežja, ali če bom velel kobilici, naj obžre deželo, ali poslal kugo med svoje ljudstvo, pa se bo Moje ljudstvo,

    ki KLIČE NASE Moje Ime,

    ponižalo, molilo in iskalo Moje obličje
    ter se odvrnilo od svojih hudobnih poti, bom prisluhnil iz nebes, jim odpustil greh in ozdravil njihovo deželo.
    --
    Apd 15, 17:
    ... da bodo iskali Gospoda tudi drugi ljudje

    in vsa ljudstva, NAD KATERIMI SE KLIČE Moje Ime,

    govori Gospod, ki uresničuje.
    --
    2 Tim 2,19:
    Trdni Božji temelj stoji in ima tale pečat: Gospod pozna svoje in: »Naj odstopi od krivice vsak, kdor kliče Gospodovo Ime«!
    --
    1 Mz 12,8:
    Tam je Abraham postavil Gospodu oltar in klical Gospodovo Ime.
    --
    1 Mz 26,25:
    Tam je Izak postavil oltar in klical Gospodovo Ime.
    --
    2 Mz 34,5:
    Gospod je stopil dol v oblaku in se postavil ob Mojzesa ter klical Ime: Gospod.
    --
    Ps 116, 17-18:
    Tebi bom daroval zahvalno daritev
    in KLICAL BOM Ime Gospodovo.

    Svoje zaobljube Gospodu bom izpolnil
    pred vsem Njegovim ljudstvom.
    --
    Iz 65,1:
    Rekel sem: »Glejte, tu Sem, glejte, tu Sem!« narodu, ki ni klical Mojega Imena.
    --
    Zah 13,9:
    Klical me bo po Imenu
    in Jaz mu bom odgovoril,
    rekel bom: »To je Moje ljudstvo«
    in on bo rekel: »Gospod, moj Bog!«
    --
    2 Krn 20,9:
    Če pride nad nas nesreča, meč, kazenska sodba, kuga ali lakota, se bomo zbrali pred to hišo in pred Tabo - saj je v tej hiši Tvoje Ime - iz svoje stiske bomo klicali k Tebi in Ti nas boš slišal in rešil.
    --
    Jer 29,12:
    Klicali Me boste in prihajali molit k Meni in vas bom uslišal.
    --
    2 Mkb 8,15:
    Če že ne zaradi njih, naj to stori zaradi zavez, ki jih je sklenil z njihovimi očeti, in zaradi Svojega častitljivega in veličastnega Imena, ki so ga klicali nadse.
    --
    Bar 3,7: Zato si položil strahospoštovanje pred seboj v naše srce, da bi klicali Tvoje Ime; in v izgnanstvu Te bomo hvalili, ker smo odvrnili od svojega srca vso krivičnost naših očetov, ki so grešili pred Teboj.
    --
    Apd 22,16:
    In kaj še čakaš zdaj? Vstani in daj se krstiti! Operi se svojih grehov in KLIČI Njegovo Ime!

    # KAJ ČAKAŠ, Slovenec, kristjan? Ali ne vidiš, kaj ti spet dela 'tisti, ki je nategnil svet'? MOLI, če res Ljubiš svoje otroke in Boga!

    OdgovoriIzbriši
  3. Jona,hvala,Hvala
    🙏prosim naj te nikar ne zavaja tisti "duhec",ki ti šepeta,da nehaj pisati.
    Nihče ne zna povedati "točno tako"kot v resnici je.In na tak jonovski iskriv,strasten,duhovno vrhunski način .💯👍💗😇 hvala🙏
    Ker smo po naravi(jaz še posebej)bolj butasti, se tudi slabo učimo iz napak in smo pozabljivi,kdaj"leni"za Boga🥴😪...so takšni blogi in taki komentatorji zdravilni. Odpirajo še kaka druga očesa in ušesa,spodbujajo k razmišljanju,kličejo k Gospodu in nam trkajo na vest:kaj čakaš??!!🙏

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. A. Težko je na tole kaj pametnega na kratko tvitniti, ker odpira za celo knjigo problemov. Dobro poveš, da je današnji kristjan nekje na 20% svoje vere in nje izvedbe. Torej smo nekakšni agnostični krščenci.

      Tu pa nastane problem. Naj se postavim v to krščeno agnostično držo: faraonovi svečeniki so delali skoraj enake čudeže kot Mojzes. Od kod jim ta moč čaranja? Iz njihovega velikega HOTENJA. Iz odločenosti nekaj doseči. Če torej rečemo, da je svet "prerivanje volj / namenov" in da zmaga tisti športnik, ki ima večjo voljo, ker je tudi več treniral, zato ima običajno tudi več sreče, potem bi moral kristjan že s tega stališča delati na izčiščenju in okrepitvi svojega velikega hotenja, da se mu uresničijo točno določene želje. Ki so v skladu z Božjo etiko in moralo.

      Pa vidimo, da l(L)evica to hotenje (do lastnine drugih) ima, kristjani pa hotenja do zdravja, varnosti, čistosti in Božjosti - nimajo (le 20%). Zanašajo se torej na - prazen nič. Kajti:

      Gospod Bog ni le Ljubezen, ni le Usmiljenje in ni le pravični Sodnik. Njegova temeljna bazična značilnost pod vsemi temi lastnostmi je, da je On = ODLOČENOST.

      Ateistični filozofi skrajne desnice, ki zavračajo Enega Boga, zato jim, kot delu hinduizma in budizma in poganstva ostaja le še Gospodov sij, trdijo, da je Bog (ki ga ni), PASIVEN v svojem energetskem potencialu. Enako trdijo levi skrajni filozofi, ki neko energijo priznavajo, torej jo lahko uporabljamo po lastnih norih željah. Oboji pa so slepi, da je Bog AKTIVNA Oseba izza svoje Luči, ta Oseba pa je zelo hoteča, dejavna in ustvarjajoča. Ima NAMEN.

      BOG = NAMEN

      Zato se velika odločenost mnogih nevernih dobro vklaplja z Njegovo odločenostjo, in zato neverni pogosto uspešno uresničujejo svoja hotenja. Seveda nimajo Gospodove moralne varovalke (10 zapovedi), zato jih njihove želje, po zakonu kar seješ to žanješ, pripeljejo v izjemne zagate, torej v grozno družbo hudih duhov.

      Krščeni agnostik, ki nima ne VOLJE, ne neke vere, ne neke Ljubezni, ker se vara, da je s krstom že na varnem - in to mu govori tudi novoteologija - je torej lahka žrtev rdečega (danes rožnatega) kajna, ki rovari po svetu in Sloveniji. Izgublja namreč vse vojne in zanesljivo izginja, Cerkev pa ga pri tem včasih celo podpira - ko mu kaže zgled, naj se vendar potrudi 'zlizati se' s svetom. S svetom, ki je v satanovi oblasti.

      Zato so kristjani Bližnjega Vzhoda, samo v tem pontifikatu, domala izginili. Če se Izraelci ne bi vrnili v Izrael, kristjani še Jeruzalema in Betlehema ne bi mogli več obiskati. Turški aga je iz naše cerkve naredil mohamedansko, Merkelca pa je šla z njim vštric žegnat še džamije v Nemčiji. Italijanski škofje pa zahtevajo še mladih več e-migrantskih moških.

      Navsezadnje ima islam vsaj močan spolni nagon. Mi še tega nimamo več, oziroma je izrojen v neke prazne prakse in ne v rojevanje otrok. Če gledam slovenskega kristjana, se mi upravičeno zdi, da je izjemno zbran in uspešen samo v treh stvareh: gradnji hiše, načrtovanju dopusta na Hrvaškem in - kurbariji. Tu je njegova volja zaenkrat še neomajna, ker pa imajo tudi levaki in mohamedanci te iste želje še mnogo večje, bo tudi te stvari kmalu izgubil. S tem pa bo dokončno izgubil "samega sebe". Zapil se bo in obesil.

      To je ta filozofija polovičnih kristjanov in Cerkve: NIMAJO VOLJE, HOTENJA, ki bi bilo v skladu z Božjimi načrti. Brez VOLJE po tem pa tvoj volan preprime nekdo drug. To ni Drugi, ampak je nek medenousti smrtonosni borut. Polizan mirovnik in dobrotnež, ki na koncu polni brezna in pekel s krščenimi ne-umneži.

      Izbriši
    2. B. Kaj in komu naj torej jone pridigajo? Včeraj sem na nekem radiu slučajno slišal en stavek nekega duhovnika: Danes je vsepolno lažnih prerokov ... je dejal. Pomislil sem: tale pa na jono misli, ali kaj?, pa mi je tihi sladki glas z neba dejal: "Ne boj se, ti nisi niti prerok, niti lažen." Moral sem se nasmejati Dobremu, velikokrat ima smisel za humor, a sem se hitro zresnil iz skrbi do tistega duhovnika, ker,

      je že res, da je vsepolno lažnih prerokov, a žal jih je predvsem v današnji Cerkvi precej. Nekateri pa niso lažni, in če jih označiš za lažne, to Očetu izjemno hudo smrdi, zato takim sodnikom tako skrajno težko odpušča, da se še hudiču solzijo oči. Odtlej je njhovo življenje že na Zemlji velika duševna beda. Pa četudi je kdo med njimi škof.

      Kje imaš torej NAMERO, kristjan? Le v gatah in v iskanju tistih teologov, ki ti bodo opravičevali greh s svojimi umotvori? Tako ne prideš daleč. Vendar glej, Gospod ti je poslal svojega služabnika in prijatelja - zdaj lahko joneži res utihnemo - pa da vidimo, kako bo Maksimiljan spregovoril in deloval. Če nič drugega, ga vsaj za blagoslov prosite in za molitev po pogrebu, pa še to bo zaman, če vam srca ostajajo umazana in zakrknjena. 20% pomeni biti 80% od hudiča obžrt.

      Gospod, Usmili se norcev, ki smo!! Čeprav nimaš vzroka za to. Amen.

      Izbriši
  4. 🙏🙏🙏
    Res,Gospod usmili se nas bedakov in bednikov.Bog vseskozi steguje svojo roko dol proti nam,zgubam,a tista strastna želja ,ki rodi tudi Moč,o kateri praviš,ki dela čudeže(oz.jih dandanes skoraj ne dela več),o kateri bi vam najbrž pa več povedali kakšni zenovski mojstri(katere si gotovo dobro predihal),"moderni"kristjan pa mora biti "Frančišek,veseli vatikanski mišek",s katerim se potem,ko pride težava ,brez problema poigra vsaka ateiatična(levičarska,musli...) mačka.
    Tolažimo se sicer,da je Bog obljubil,da bo Cerkev za zmeraj,zato "dont worry,wekcome my islam brother"...taki poskusi samomora odnašajo Moči,Blagoslove,kje so šele "kao čudeži"..
    Rad prisluhnem Alenu K.,ki ima gorečnost v srcu,spodnuja k "moralni moškosti",a nekaj ,od "tam odzadaj",me od njih odbija.
    Nikoli pa nihče ni tako jasno spregoviril o dejanskih razmlačeni
    ostih prav zaradi ti.modernizma.
    Vseeno bi se moral kler kaj od njega naučiti.Poteza z jajci,skrajno neprimerna,a vsaj kak rumenjak,bi jim kdaj prav prišel...rumenjak,tako za moč,bi rekla moja nona..
    Lahko edino kaj zmolimo zanje,v resnici se nimajo tako brezskrbno in fletno,kot si kdaj zmotno predstavljamo.
    Ostati zvest tradiciji je sicer nujno,da se ne pozabi,zvodeni,a tradicija je lahko tudi ohranhanje in glajenje brezveznih,celo neumnih praks in idej o vsemogočnosti,zadostnosti..
    Jona,hvala za trud,da nam sploh še hočeš nositi Luč.
    Kolokokrat pomislim,da bi MORALI na teofaxu prebrati tvoje knjige,to bi bil BOOOOM ,študentje,bodoči duhovniki ,bi strašno pridobili na širini,višini,globini...
    A kaj,ko,Cerkev,noče "novotarij",ki to sploh niso v rexnici,zato lahko le tisti,ki ima neverjetno srečo,pride do njih.Ne srečo,ampak Milost.
    In potem Voljo,da jih vzame v svoje💖.

    Ja,Boh se nas usmil,gomazeče po tej zemljici slovenski


    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Omenjaš AK in SF. Marsikaj so prav povedali, a če duh ni Sveti Duh, kar pa ni, ker nimajo Duha Razlikovanja, in je očeta Matjaža M. prepoznal za še enega ... ..., potem iz tega drobirja ne bo kruha. Nš Zoretu pa je prepovedal sprejetje svetega obhajila, ker se jim je zdelo, da njegovo opozorilo le za njih velja ... In Medžugorski dogodki in čudeži so vsi lažni ...

      Oče Matjaž je že na začetku povedal, da ko je Sveti Duh, ta teži k združevanju, kljub raznolikostim in zmotam, v tem primeru pa vidimo, da se gre totalno luteristično voljo do razkola - in to je nekaj, kar v ozadju odbija. Žal.

      Psovanje ni oznanjevanje, čeprav je oznanjevanje lahko kdaj zelo silovito.

      Zdaj pa naj nam razodeti brat MM spregovori! Le potrpežljivo, mi vsi, tale črv tu zaupa vanj, iz take duše ne more priti zmota. Vendar pri ljudeh nikoli ne veš, kaj jih skozi čas doleti, morda pa omledijo, se razvodenijo, skisajo - takrat pa Gospod spet jone pošlje, nekaj kisika razdelit in nekaj žive Vode pokropit. Na ta britof.

      Izbriši
    2. Avtor je odstranil ta komentar.

      Izbriši
  5. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  6. a.) Matjažu in Branku in a-Dios

    Zdaj se je šele izkazalo, zakaj je ta črv od jone tooliko let tu pri Branku, in drugod, pisal krike Bogu in škofom: svetniškega rabimo! Škofa. A sem vedel, da ga iz stare malhe ne bo. Zdaj ga imamo, imate.

    Dragi Maksimiljan Matjaž,
    ne Ga razočarat! Prisegel si, da biti član SŠK ne pomeni sodelovati v morebitnih potuhah med temi očeti. Hvala jim za dvoje: da so, nekako komaj še, obdržali infrastrukturo in nek red, ter: da so te ljubo sprejeli. Očetje: Matjaž se mora priklanjati pred vami po rangu, a se v srcih in mislih vi priklonite pred njim. Ker le on vas lahko reši, ko vam pride zadnja ura in nekaj sekund za tem. LE ON. Ne vzvišeno sanjat kaj drugega.

    Ker ta škof ne spi zjutraj tako dolgo kot vi, in ne v stiskah kot vi, očetje, ampak je takrat že pri Bogu, pa to ne simbolno ali le navzven, v ideji, ampak v Resnici. Česar pa nihče ne razume, kaj to pomeni: V RESNICI. V tem je problem, ta brezmejni prepad med Božjimi dušami in vernimi dušami. Prepad, ki se ga ne premošča več z naklonjenostjo, podreditvijo v Ljubezni, vero in zaupanjem, ampak samo še z oholimi besedami in stereotipnimi simbolnimi obrazci razlag. Zato ta narod, ki po defaultu sovraži svoje svete, nima niti enega svetnika. Ampak že 75 let, po sveti maši in evharistiji, voli komuniste, ne sluteč, da ZATO izginja.

    Matjaž, ne vem, kako boš svojo nalogo skupaj sklanfal, a sveta Favstinka nam pove: daj vse od sebe, kaj bo rezultat, pa ni več tvoja stvar. In vendarle ne bodi kot ona, hitro umrla, ampak spremeni svoj program in živi dolgo, drago prodaj svojo kožo, ker – le kdaj lahko pride še en tak, v teh usodnih časih za narod?? Seme, ki ga ima kmet spravljenega v kašči v posebnem kozarcu, torej še ne-umrlo, namreč kmetu daje upanje, daje mu mir, daje mu veselje in zaupanje v bodočnost. Ko kmet pogleda ta kozarec, mu vselej odleže: Ne bo nam slabo!
    Bo že umrlo, ko mu pride čas.

    In, brat, pazi na besede! Ne pazi, da bi umetelno govoril po Božje, ampak nekaj drugega: ne ubijaj tega naroda z besedami obupa, kot so besede današnje Cerkve: Pridite, milijoni tujcev, bratov, potrebujemo vas, pridite da vam poljubimo noge in damo žepnino in hčere in sine in hiše in našo kri! Če boš take govoril, brat, boš še do konca zatolkel zadnji kalček upanja Slovencev, postal boš še en borut, in kljub božjosti boš preklet. Sam dobro poznaš Evangelij in prisegel si sprejemati begunce vojn v sosedstvu - kar je delala že 1. Janševa vlada, saj je sprejela prek 70.000 Bosancev, kar je Božje delo - sodelovati v preplavljenju naroda z drugimi ljudstvi (celo brez Kristusa), pa ni Pavlov duhovni univerzalizem, ampak je satanov talmudni mamonizem, je laž, in je spolno-moralno-ekonomsko-marksistični kaos, v katerega leze tudi Cerkev.

    Toliko, ti, Žarek. Odslej bo ta jonež, na tak način, utihnil, ker vse gre zdaj tebi, ta pa te je najavil. Tvoj sluga bom v duhu, ne le jaz, zato boš lahko v stiskah dvojni, trojni. A le glej, da ne ponavljaš napak tistih, ki so te nekako, nekje na Tomboli, zadeli. Ker to bi bilo pa res pogubno.

    Še beseda Scutum Fidei: v grehu kličete Boga, a Ga kličete, zato ste kot Savel. To pa Gospod ceni. Vedno je čas za javno kesanje (po javnem rovarjenju čez Božjega), potem pa, glejte, duše: pojdite do Matjaža, in brez rezerve sprejmite njegovo besedo, nasvet, prijateljstvo. In bo odleglo. Bo odleglo. In bo dano. Vse bo dano, a le lepim srcem.

    OdgovoriIzbriši
  7. b.) Beseda narodu: morda ste bili slepi, a na Maksimiljanovi maši je bil tudi Janez Janša. Človek, ki ga Gospod ima rad, ker ima on rad Gospoda in vas. Narodi lahko živijo, če imajo v veri in morali trdnega voditelja, ki Ljubi Boga in sprejema nasvete od BOŽJEGA duhovnika. Zdaj to imamo. Potrebujemo samo še vsesplošen odhod na volitve in izbiro desne opcije. S tem se boš, narod, odkupil smrti, ki ti diha za ovratnik - ker si jo sam izbral.

    Še Branku: a vidiš, do kje smo prišli!! Aleluja! Hvala ti. Bil si strpen, naj bo Gospod zdaj v polno s teboj! A tudi zate velja: rešen boš LE, če se v srcu in misli in delu priključiš tvojemu novemu škofu.

    Zdaj pa a-Dios. jona je passe. Aleluja, Gospod se nas Usmili, aleluja!

    OdgovoriIzbriši