ponedeljek, 14. december 2020

Cerkev čez 25 let (zapisano l. 2006)


"Kakšna bo slovenska Cerkev čez 15 ali 25 let? Vidimo, da je duhovnikov vedno manj in da mlajše generacije ponekod več ne hodijo k maši," je l. 2006 vprašala bralka Družine Mira. Takrat sem v rubriki odgovorov, ki sem jo imel čez na straneh Družininega Mladega vala, zapisal spodnji tekst. Od odgovora je minilo 15 let, pa že lahko primerjamo "trk" napovedovanja prihodnosti s stvarnostjo :)

*

Res je, da je duhovnikov vedno manj in da se Slovenija iz leta v leto bolj približuje stanju duhovnih poklicev, ki je značilno za Zahod. Res je tudi, da po cerkvah beležimo vse bolj prazne klopi, zlasti v tistem delu, kjer običajno sedijo otroci. Krščanstvo na Slovenskem še ostaja množično in kot “frontna” religiozna podlaga bo to ostalo še naprej. Vendar kaže, da se bo jedro prepričanih in duhovno izkušenih kristjanov bolj in bolj krčilo. Krčenja jedra v skladu s tisočletnim izkustvom ne razumemo kot ugašanje krščanstva, temveč kot čiščenje, kot pripravo Kristusovega mističnega telesa na novo obdobje razcveta.

Čiščenje od česa? Nekateri navznoter kritični teologi so mnenja, da se je krščanstvo skozi stoletja kot nekakšne revme navleklo tuzemske oblasti in se mora zdaj te bolezni počasi ozdraviti. Drugi govorijo o novi močni poganski alternativi, ki v materialističnih družbah vdira  skozi vse pore v telo Cerkve in ji dela vse večjo škodo. Kakorkoli že, če gre za revmo, ta dolgo in potihoma prihaja, potem zaboli; ko jo zdravimo, dolgo in potihoma odhaja.

Če gledamo iz perspektive jedra, trenutno pomanjkanje duhovnikov ni nobena katastrofa. Imamo jih ravno toliko, kolikor je v jedru Cerkve žive oz. bivanjsko učinkovite vere. Če gledamo onstran jedra, k potrebam širše krščanske in nekrščanske množice ter k potrebam zdajšnjega pastoralnega sistema, pa je kriza pomanjkanja velika in bo še večja.

Kakšna bo podoba Cerkve na Slovenskem čez 15 ali 25 let?

Matematika pravi, da sistem, takšen kot je, ne bo zdržal. Nemogoče bo s sorazmerno pičlim številom duhovnikov vzdrževati sedanje pastoralne dejavnosti, obredja, administracijo in gospodarstvo. Duhovnik se bo moral nujno osredotočiti na bistveno (oznanjevanje in zakramenti), ostalo pa prepustiti laikom.

Pod vprašaj bo med drugim postavljen sam geo-pastoralni razpored župnij, ki je po večini tako ali tako grajen na preživeli agrarni družbi in že dolgo ne ustreza demografskim spremembam. Pod vprašaj bo postavljen način financiranja v Cerkvi. Sedanji prihaja iz časov komunizma in je tako naravnan, da omogoča le preživetje duhovnikov, zapira pa pot profesionalni udeležbi laikov. Povrh pa z vezavo glavnega finančnega toka na mašne darove vzdržujemo sumljivo razmerje med denarjem in Najsvetejšim.

Končno bo potrebno razrešiti vozel vloge laikov. V slovenski Cerkvi kar naprej opažamo nihanje “laiki DA – laiki NE”! Uradno sledimo smernicam drugega vatikanskega koncila, neuradno se nekateri duhovniki, tudi mlajše generacije, oklepajo klerikalnega soliranja in laike puščajo na ravni večno nedoraslih kristjanov, primernih le za ribanje cerkvenih tal in krašenje oltarjev (pa še to pod “gospodovim” nadzorom).

Slovenska sinoda, ki smo jo zaključili pred petimi leti, si teh vprašanj ni postavila dovolj radikalno, tako da za zdaj nimamo jasno zapisanega strateškega načrta. Kljub temu škofovska konferenca vleče poteze, ki nas počasi pripravljajo na nove razmere. Ena ključnih in najdaljnosežnejših je, da po sinodi po župnijah krepimo vlogo pastoralnih svetov. Člani pastoralnih svetov so danes bolj poljudno teološko izobraženi, kar je dobra podlaga za sprejemanje večjih pastoralnih odgovornosti v bodoče. Predvsem pa preko takih svetov ustvarjamo prepotrebno miselnost kompetentnega in soodgovornega občestva.

Čez 25 let se nam lahko obeta ali nemški ali francoski scenarij. Nemška premostitev krize pomanjkanja duhovnikov je vezana na sistem cerkvenih davkov, ki Cerkvi prinese toliko sredstev, da v župnijah brez duhovnikov lahko zaposlijo ustrezno usposobljene laike. Glede na politične in kulturne razmere je pri nas nemški model malo verjeten. Bolj se približujemo francoskemu, kjer ostaja stroga ločitev Cerkve in države, odnos med obema pa je demokratično trpežen.

Od Cerkve v krizi duhovnih poklicev “francoski” model zahteva več iznajdljivosti, več zaupanja, več naslanjanja na notranje neugasljive studence Duha. Ni čudno, da v današnji Evropi ravno iz domnevno najbolj laicistične Francije prihajajo najlepše spodbude na področju novih duhovnih gibanj in oblik posvečenega življenja.

Saj smo rekli – v igri je nov razcvet!


* Foto: Branko Cestnik, jesen 2014, izdelava nove strehe na podružnici Sv. Trojice na Gojki nad Frankolovim.

10 komentarjev:

  1. Ali je slovenska Cerkev naredila kaj, da bi obrnila trende ali vse deluje v smislu ''damage control''?
    Članku manjka namreč nujen in logičen zaključek - ponudba možnih rešitev. Namigi v nekaterih odstavkih v članku so po mojem mnenju preveč splošni....

    OdgovoriIzbriši
  2. Končno bo potrebno razrešiti vozel vloge laikov. V slovenski Cerkvi kar naprej opažamo nihanje “laiki DA – laiki NE”! Uradno sledimo smernicam drugega vatikanskega koncila, neuradno se nekateri duhovniki, tudi mlajše generacije, oklepajo klerikalnega soliranja in laike puščajo na ravni večno nedoraslih kristjanov, primernih le za ribanje cerkvenih tal in krašenje oltarjev (pa še to pod “gospodovim” nadzorom).
    ---

    Iz fotelja bi rekel, da je tu bilo narejeno premalo. Pa vprašanje, kaj se sploh da, saj vse te naše strategije kultura poje za zajtrk. Torej po inerciji v zaton do novih poganjkov.

    Živa občestva, ki se formirajo iz pobud laikov, se praviloma ne formirajo znotraj župnij ampak so bolj interesna in razpršena. Župnik pa v takih primerih izpade bolj privesek (saj se je on kot tudi mi laiki vajen videti v središčni vlogi). Po dinamiki so bolj podobne kakšnim našim malim evangeljskim cerkvam. To pa je klasičnemu slovenskemu nedeljniku tuje, marginalno, idealistično ali celo elitistično. Gre mu za vzdrževanje stanja nekega ravnotežja, ne pa dinamične hoje z Gospodom.

    Torej, Gospod bo poskrbel za svoj "ostanek", to se ni za bati. Ampak razcvet ne bo tak, kot ga mi pričakujemo.

    OdgovoriIzbriši
  3. Lahko pa so ga kiksnili na teološki fakulteti? Je to še sploh študij teologije?

    OdgovoriIzbriši
  4. P.Branko, mnogi se sprasujemo zakaj se več mladih skavtov ne odloči za duhovni poklic, oz se sploh kdo? Kaksna duhovnost ss goji tam? Vsak župnik bi se moral vprašati koliko mladih je uspel nagovoriti za duhovni poklic. Tudi k Jezusu se apostoli niso ponudili kar sami?!

    OdgovoriIzbriši
  5. Sam sem tudi slišal iz več virov, da je problem (hudo) pomanjkanje ortodoksije na ljubljanski teološki fakulteti. Nekaj očigledno res ne štima v Sloveniji. Hkrati je odsotna vsaka kritična debata o pomanjkanju resnosti v slovenski Cerkvi glede liturgije, dogmatike, izročila, tradicije, vse to je tabu pri nas.
    Ne vem, skavti so uspeh, prav tako oratoriji, Stična, festivali ritem Srca, ampak očitno to ne daje rezultatov med mladimi. Kaj pa če je vzrok v obsedenosti biti ''kul'' biti ''in'' biti ''relevanten''?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. @malidelnicar Nisem pomislil na Stično mladih in množico oratorijev itd. Hvala. Kakšna duhovnost je to, da iz teh festivalov ne prihajajo duhovni poklici? Zakaj so na teološki po večini bolj študentke? In kako to da štiri katoliške gimnazije ne uspejo dati vsaj nekaj bogoslovcev na leto?

      Izbriši
    2. @uporabnik - kot ste omenili je vzgoja mladine v slovenski Cerkvi (spričo poraznih statistik) napačno zastavljena. Na sicer številčno uspešnih oratorijih je kateheza pogosto v drugem planu, na njih pa številni starši svoje otroke pošiljajo zaradi varstva. Stična mladih ima sicer mašo s škofi, pa še izpostavljenost Najsvetejšega a za veliko mladine so v ospredju druge stvari, tudi sama maša je zelo hrupna.
      Ne pozabimo tudi da pomanjkanja vernosti, molitve in verske vzgoje v družini (!) ne more nadomestiti še tako pompozen festival in teden duhovnosti. Starši tu nonšalantno vse prenašajo na (že tako preobremenjene) duhovnike.
      Na teološki je težava, ker bogoslovci in ostali študenti in študentke študirajo skupaj. To ne vpliva dobro na formacijo mladega bogoslovca. Kot sem omenil je slovenska teološka fakulteta tudi zelo napredna, všečna in vprašanje, če bogoslovcem da dogmatično jasnost in resnost.

      Izbriši
  6. Smo karizme Sv.Duha prevec nadomestili s psiholoskimi razlagami? Mistiko s prispodobami, vero z delavnicami, Tihoto s tisino, Srce s povrsino.. Sam se mnogokrat zalotim v tem in to me dela nemirnega. Zdi se mi kot da nas tempo in ureditev pehata v nepristnost. Bog je vecji tudi od tega, Najvisji ne pusti nas same, pokazi nam pot.

    OdgovoriIzbriši
  7. Žao mi je što sam ovo stavio na internet, ali ne preostaje mi ništa drugo nego ispuniti obećanje dr. ALABI, moćnom bacaču čarolija koji mi je pomogao vratiti svog bivšeg supruga koji je već bio odsutan dva tjedna bez pozdrava meni. tako bolno iskustvo za mene jer je on moja prva ljubav i moj se život vrti oko njega, ali kad me ostavio zbog druge dame, dijelila sam suze i pokušavala sve da zaboravim na njega, ali duboko u srcu bilo je tako nemoguće jer sam ga voljela toliko unatoč boli od koje sam patila. Jedne vjerne večeri pročitao sam komentar o dr. ALABI, moćnom bacaču čarolija koji može pomoći vratiti bivšeg ljubavnika ili okupiti slomljeni dom i još mnogo toga, u početku je to bilo poput šale jer nikada nisam vjerovao u magiju. i Dr. ALABA mi se dokazuje dovodeći njezina muža kući kući nakon dva dana njegove ljubavne čarolije na mog supruga. hvala dr. alabi što me ponovno učinio kompletnom ženom i vratio mog izgubljenog ljubavnika, nastavit ću dijeliti ovo kome će možda biti važno popraviti sve u braku, umjesto da dijelim suze ili prolazim kroz srčani udar, samo ljubazno kontaktirajte dr. ALABU NA njegovoj kontakt e-adresi u nastavku (dralaba300@gmail.com), samo ga kontaktirajte i pogledajte što može učiniti. WhatsApp možete nazvati i putem njegovog broja +2349071995123. Sretno vama onima koji ikad daju ovo suđenje. Pozdrav, samo ljubazno kontaktirajte dr. ALABU na njegovu kontakt e-adresu ispod (dralaba300@gmail.com), samo ga kontaktirajte i pogledajte što može učiniti.
    WhatsApp možete nazvati i putem njegovog broja +2349071995123 sretno vam bilo.....

    OdgovoriIzbriši