ponedeljek, 1. julij 2019

Rimski centralizem


Čakajoč na Rim ...

V Škofiji Celje smo že 10 mesecev brez škofa in kaže, da bomo tudi 12 mescev in več. In ko te domači škofljani ali duhovniki iz sosednjih škofij vprašajo, kdaj dobimo v Celju škofa, lahko zgolj skomigneš z rameni in podaljšaš obraz: »Ne vem … Nimam pojma … Bomo videli.«

Četudi si član maloštevilnega zbora svetovalcev celjske škofije, v resnici ne veš in res nimaš pojma o najpomembnejšem vprašanju te iste celjske škofije. In menda je edino tako prav. Tak je red stvari, ko je škofov sedež izpraznjen. Duhovniki in verniki ne smemo vedeti, kdaj dobimo novega škofa. Če vemo, je slab znak, v smislu, da Rim informacij ne skriva dovolj dobro.

Rimskokatoliška cerkev namreč nima zastonj naziva RIMSKA, se pravi, Cerkev, ki se vodi iz RIMA; Cerkev, v kateri je zgolj RIM posvečen za strateške reči. Potemtakem le RIM ve in sme vedeti, kdaj dobimo v Celju škofa.


Vprašati se o rimskem centralizmu s slovenske perspektive

Je narobe, če povem, da se kdaj ob takem redu stvari ljudje s cerkvenega »terena« počutimo potisnjene v infantilnost? Je preveč povedano, da se zalotim, kako podvomim v rimsko »briljantno šahiranje« na šahovnici slovenske Cerkve, zlasti potem, ko sem zadnja leta opazoval kar nekaj silno neposrečenih (in za marsikoga bolečih) rimskih potez? Sem heretik, če izjavim, da mi tovrstni rimski centralizem ne diši?

Vprašati se o rimskem centralizmu. Ne o Petrovem primatu, ki ga ne postavljam pod vprašaj, pač pa o načinu vršenja tega primata, zlasti o razširjenem kurialnem načinu, ki zna biti izrazito centralističen, centralno-administrativen, monarhičen, paternalističen.

Čas je, da se to vprašamo iz slovenske perspektive. Ko si majhen, kdaj po paradoksu vidiš več. Slovenci smo ravno dovolj majhni, da se bajni rimski aparat v odnosu do nas zlahka obnaša površno in z dvojno dozo paternalizma. Ko gre za veliko in močno nemško Cerkev, od rimskih uradnikov namreč ni pričakovati površnosti in njih paternalizem si komaj upa na svetlo. Oziroma, bi si Rim upal z eno potezo »povabiti k odstopu« vse nemške nadškofe, kot je to storil v primeru slovenskih?


Od kod rimski centralizem?

Dvoje, na kar te opozori ekleziološka stroka, ko jezlavo vzameš v roko kladivce in žeblje za nabijanje tvojih 95 tez na cerkvena vrata. Prvo: rimski administrativni centralizem je relativno nov pojav; sovpada z nastopom novega veka; vrhunec je doživel šele v 19. in 20. stoletju. Drugo: ne zdi se, da bi se Rim kaj veliko boril za to, da je katolištvo okrog njega centralistično organizirano; bolj so to vlogo od Rima pričakovali škofje »s terena«, ker je rimski centralizem bil za njih dober in varen.

Christian Duquoc, francoski dominikanec in ekleziolog (umrl 2008, v slovenščini je dosegljiva njegova knjiga Svobodni Nazarečan), v delu »Verujem v Cerkev«. Institucionalna prekarnost in Božje kraljestvo v skladu s podnaslovom knjige analizira med drugim tudi moderni rimski centralizem. Poudari troje zgodovinskih razlogov zanj:
- moderne države so vedno bolj težile k nadzoru nad Cerkvijo in ga poskušale uveljaviti ravno preko imenovanja škofov;- ko je v novem veku začelo prihajati do ločitve države od Cerkve, so se lokalne narodne cerkve začele toliko bolj naslanjati na Rim in mu večati kompetence;- v razmerah kulturnega boja (Kulturkampf) med državo in Cerkvijo, je lokalna cerkev od Rima toliko bolj pričakovala zaščito; Rim je pomenil varnost.
K tem Duquoc dodaja dvoje modernih dejavnikov, ki dodatno krepita »kult« papeža in rimski centralizem – mediji in potreba po gotovosti:
- mediji: papež, rimski škof, je s sodobnimi mediji vseprisoten; nek domači škof ima papeža preko medijev nenehno v svoji škofiji; učiteljska služba lokalnega škofa je v senci vseprisotne papeževe besede;- potreba po gotovosti: to, da sta danes papež in Rim tako močna v odnosu do lokalnih cerkva, ne prihaja toliko iz volje po moči, ki naj bi jo gojili v Rimu, temveč prihaja iz »povpraševanja po gotovosti« s strani »terena«; v zapletenih sodobnih razmerah katoličani pričakujejo hiter odziv papeža ter njegovo jasno besedo (za razliko od luterancev, ki stavijo na »bolj počasno« branje in interpretacijo Svetega pisma).

Papež: »Nadaljujmo v koristni decentralizaciji.«

Kakšna tolažba! Tudi v samem Rimu so ljudje, ki vidijo, da je rimski centralizem - kljub zgodovinskim opravičilom in mnogim koristim, ki jih ima Cerkev od njega – potreben prepiha. Med njimi sam papež Frančišek. V apostolski spodbudi Veselje evangelija (točka 16) je pogumno, kot da bi s kladivcem pribijal, zapisal:
Tudi ne mislim, da je od papeške učiteljske službe treba pričakovati dokončno ali popolno besedo o vseh vprašanjih, ki se tičejo Cerkve in sveta. Ni primerno, da papež namesto krajevnih škofov razsodi o vseh vprašanjih, ki nastanejo na njihovem ozemlju. V tem smislu zaznavam nujnost, da nadaljujem v koristni »decentralizaciji«.

Koristna - poudarimo »koristna«, saj je nepremišljeno hitenje lahko tudi škodljivo - decentralizacija Cerkve bo prej ali slej pripeljala do vprašanja večjega opolnomočenja lokalnih škofov, lokalnih škofovskih konferenc in sploh delnih cerkva. Tudi glede imenovanja novih škofov.

Rad bi dočakal tisto starost, ko me bo pri nekem naslednjem izpraznjenem sedežu nekdo vprašal: »Ej, kdaj boste v Celju dobili novega škofa?« Jaz pa ne bom infantilno skomigal z rameni, temveč bom kremenito odvrnil: »Kmalu. Postopki lepo tečejo. ŽPS-ji so že podali svoja mnenja, duhovščina in sosednji škofje prav tako, prihajamo do nabora imen, zdaj bo še Rim povedal svoje ...«


* Slikica: znamenita karikatura o kulturnem boju (Kulturkampf) med nemško državo in Cerkvijo v drugi polovici 19. stoletja; kancler Otto von Bismarck in papež Pij IX. igrata šah

9 komentarjev:

  1. Ja, g. Cestnik tako bi moralo biti, kot ste nakazali v zadnjem odstavku. Po tem bi za "ziher" dobili BOLJŠE "šefe" !!!

    Jaz bi kar vas predlagala za Celjskega škofa.

    OdgovoriIzbriši
  2. G Cestnik, to kar želite na koncu vsaj na celjskem ne bomo kmalu dočakali.
    Okrog 1/2 župnij je pripravilo "mandatni" pastoralni načrt za delo ŽPS - jev, na zadnjem srečanju tajnikov in župnikov lani novembra ni bilo prisotnih več kot pol žunij. V tistih župnijah, kjer pa se setaja ŽPS, pa je v veliki meri tako, kot "gospod" rečejo in tudi pri mašah se to pozna.
    Da pa takšna "demokracija", kljub zablodam pri zadnjih imenovanjih, ni dobra oz bi pomenila prevlado "novih" obrazov in lobijev za njimi, kot je v naši dnevni politiki po vsakokratnih volitvah.
    V sinodo, ki se je potem preimenovala, se je vložilo veliko upov in mnogi smo aktivno sodelovali, a je hitro vse skupaj izpuhtelo, volja in vnema sta pošla.
    Se pa na hitro organizirajo različne slabo pripravljene "veličastne" manifestacije, kot npr evharistični kongres pred leti v CE, ki so same sebi namen in "slava" organizatorjem. Nimajo pa uspeha, ker je vanje vloženo premalo vere in srca. Nismo Poljska ali Hrvaška, če smo skoraj najbolj ateistični oz oddaljen narod v Evropi, je potrebno temu primerno pristopati in moliti, delati, moliti, moliti in delati, ...
    Da smo pa ljudje in verniki dobri ljudje, pa dokazuje Slo Karitas, njeni prostovoljci in še bolj ljudje, ki so odprtega srca za vse pomoči potrebne, vsak jim je pravi bližnji - (iz prilike ...)
    Župnik je tak kot si ga v župniji zaslužimo oz kakršni smo farani, škof je tak, ali bo tak, kot si ga zaslužimo, nadškof ..., kardinal ..., kardinalski zbor ... . Ali bi si ga sami izbrali (izvolili) kaj boljšega ...? Ali bi bil le "ta pravi" in nič več?
    Molimo, zaupajmo Sv Duhu in Božji previdnosti!
    Najprej pa molimo zase, za lastno razsvetljenje in zdravo pamet, za kar se je včasih redno molilo v skoraj vseh družinah ...

    Ps: tako velika skrivnost tudi ne more biti, saj se na veliko govori, komu so vzeli mero za nov ustrezno obrobljen talar ...

    OdgovoriIzbriši
  3. To je rahlo mimo tarče. Sam sem živel v okolju monarhičnega razsvetljenega učiteljstva, zato vem, kaj bom napisal: ne gre se za centralizem, sploh ne, nikakor.

    Gre se za svetost. OK, svetniškost.

    Ko je prisoten svetniški vodja, ki pozna Gospoda iz oči v oči, ali pa je vsaj Odrešen mentalne in dušne vezanosti na zemeljsko življenje, takrat je centralizem (boljša beseda je "duhovna monarhičnost") ključnega pomena za zdrav razvoj učencev in s tem družbe. A dovolj je že enotedenska odsotnost takšnega vodje iz skupnosti, da začno "mladi jeleni" dvigati svoje rogovje in se zaletavati eden v drugega. Tu biva tudi gornji tekst; povsem je naraven, naraven odziv. A takšen je bil tudi začetek 40.000 sekt in Cerkva, kot imajo to "pošlihtano" protestantje luteranci.

    Torej: če ni svetniških vodij, je Brankov kurz prava stvar in je naravna stvar: vse naj gre v franže, ostane naj, kar bo najmočnejše, kar zna pritegniti k svojemu malemu jedru. Nastanejo mlajša kultna občestva. Dolgoročno pa to vodi v dekadentnost, ker eno kvalitetno občestvo z leti vse bolj drugače razume Nauk kot drugo kvalitetno občestvo. Na tak način se rešujejo razne skupnosti, ki so zapadle zlorabi nauka in otrok, ne le Cerkve.

    Če pa je svetniški vodja prisoten, in to v okolju, ki nekakšno resnično duhovno avtoriteto ("monarhičnost") ceni, se na verskem področju rojeva trdno občestvo, na sociološkem in kulturnem pa zdrava družba, ki ni ušiva, prostitutna, sprevržena, zavistna, pohlepna in moralno razpuščena.

    Kar naj bo papež kralj, a če ni svetniški, naj ga nadomesti kak setniški kuhar ali čistilka. To je ključnega pomena. Svetniški pa je tisti, ki ima KRISTUSOVEGA DUHA, torej z veseljem slavi Jezusa od jutra do večera. Ne pa da slavi vse na tem svetu, le o Jezusu ne zna NIČ povedati, s presunljivo Ljubeznijo. Takšnega se prepozna tudi po njegovi Moči, kajti Nebeško Kraljestvo se ne širi z napuhkanimi besedami, ampak s Kristusovo Močjo. Le Moč potrjuje, da je Ljubezen resnično od Boga. No, vsaj Pavel je tako učil.

    Peter pa je bolj politik: ko so prišli obrezani med neobrezane, se je prelevil, se nehal družiti s pogani, ampak samo še s trdo nastrojenimi judovskimi "kristjani". Zaradi tega mu je Pavel zelo skrtačil razum in srce.

    In smo že takrat imeli: Peter je skala Cerkve, ne Pavel. Pavel je Jezusova Moč, Peter pa je politika Cerkve v tem svetu. In ker je Peter tisti, ki je že prvič in drugič zbežal, se ni zanašati le ne Cerkev kot ustanovo, ampak je v njej treba iskati Pavle. Peter te ne bo daleč pripeljal, le Pavel te bo, a njegova šola je zelo direktna. Zato najbrž zaman pričakujemo Pavla kot papeža, kajti vedno bo Peter. Vedno je Peter. A če ima ob sebi Pavla, je vse OK, naj bo centralizirano, če pa je le Peter, kar je, le Peter, pa gre vse skupaj počasi v šizme. Branko je zabil prvi klin pri nas. V razpokico, ki gre že po vsej Zemlji.

    Zato ne vem, če je res za škofa. Ker bo le en običajni moderni Peter. Kar pa ni dovolj. Glede tega bi bil zlahka tudi papež, zakaj pa ne.

    OdgovoriIzbriši
  4. sicer ne vem nič o tem, ampak ne bi izključil možnosti, da Slovenska stran nekako ne da pravega ali usklajenega predloga od sebe ... če ni res, samo recite da ni ...

    OdgovoriIzbriši
  5. Pozdravljeni dame in gospodje,
    Dovolite mi, da vas predstavim. Želite začeti dejavnost z upanjem. Dajem vam hitro in zanesljivo posojilo v kratkem času z obrestno mero 3% letno. Ne obotavljajte, samo en naslov lahko dobite za dodatne informacije. Številka Whatsapp: +33 7 55 13 33 12
    Tukaj je naš naslov: pierredubreuil35@gmail.com
    Hvala, ker ste mi zaupali.

    OdgovoriIzbriši
  6. G. Cestnik, prosim, da zadnji komentar zbrišete !!!

    OdgovoriIzbriši
  7. Babica, Petri sprejemajo VSE, vse brez izjeme. To je bistvo Petra, da bo zdržalo "do konca sveta". Tudi trgovci ne gledajo ali je nekdo tolovaj, pedo, prešuštnik ali dober človek. Bog sije Luč na vse in vsi smo enaki, vsi bomo šli v nebesa, Bog je drugačen kot uči Sv. pismo, še bolj je dober in še bolj slep za naše grehe. Zato ne kvakajmo, podrimo mejo, sprejmimo pol Afrike, poljubljajmo jim noge, ki nas bodo brcnile v rit.

    Biznis pa je itak zakon, tudi apostoli so višek rib prodali.

    Cerkev (so ljudje) po svoji naravi zaznava in preganja le ene: vernike, ki so srečali Kristusa in bili Spremenjeni, pa jih razganja to deliti še s kom. Ostali so dobrodošli, bratje.

    Peter je lepo prepleskan zid. Pavel pa zgodovina, pravljica. Mašna miza je oder za trenirane blago-nastopajoče, v kelihu pa so simbolčki. Medaljončki iz nebesk. Vse je torej OK, ne težit ...

    OdgovoriIzbriši
  8. Hello,
    Many thanks to you Martine for telling me about Mr Jacques DELAROSIERE. He is truly the messiah just as you have said so well. He granted me in less than 48 hours

    a loan of 180,000 euros on a low interest rate of 3% per year that I will repay over a period of 5 years and I have several colleagues who also received their

    ready at his level.
    I thank you again because it is because of you that I arrived there, and I owe you a service since I was in a financial stalemate with three

    children because my husband died last year in a traffic accident and I was crumbling under debts but today thanks to your testimony, my children and

    I have been smiling again and we are currently living in our house. I am posting this message because I promised to give it also as a testimony if I received

    my credit. I strongly advise you to address him and you will be satisfied but attention to you who do not like to repay the credits has good date.
    I can leave you his contact address email / banque.generale@gmx.it


    I apologize for the inconvenience and thank you for your understanding

    OdgovoriIzbriši
  9. POSOJILO MED ZASEBNIMI INDIVIDUALI V 72 URAH
                        Priložnost za resne ljudi
    Pozdravljeni gospod / gospa
    Potrebovali ste denarno posojilo med posamezniki za
    soočiti se s finančnimi težavami, da bi lahko prestopil iz mrtve točke
    finančna kriza, ki izzove banke, resne ponudbe za posojila, poštena
    certifikat in hitro od 2000 do 10.000.000 EUR za obdobje od
    odplačilo od 2 do 25 let se naša stopnja razlikuje za 2%.
    Če želite izvedeti več o naših ponudbah, mi pišite za svoja osebna posojila
    Moj e-poštni naslov  : leydimaria37@gmail.com
    WhatsApp: +33757910768

    OdgovoriIzbriši