sreda, 9. maj 2018

Glede migracij - trikrat NE



»Današnja migracijska gibanja so največja vseh časov,« uvodoma pove vatikanski dokument Kristusova ljubezen do migrantov iz l. 2005. 13 let kasneje smo v situaciji, ko je ta trditev ne samo dodatno in dokončno potrjena, temveč so velika migracijska gibanja znotraj zahodne civilizacije sprožila močan kulturni, filozofski, religiozni, varnostni in politični potres, ki se je nenazadnje izrazil v žalostni zgodbi brexita.

Potresla se je tudi Slovenija. Pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 3. junija 2018, so migracije in povezane teme med vodilnimi. Kako naj se kot katoličan v teh razmerah pozicioniram? Predlagam trikrat NE in trikrat DA. Najprej trikrat NE, v naslednjem blogerskem pisanju pa trikrat DA.


NE desničarski demonizaciji migracij

Povprečen slovenski katoličan rad voli desne stranke. OK. Vendar naj ve: popolnoma se je treba distancirati od novega desničarskega nacionalizma, ki plamti v jezi do prišlekov in se pri nekaterih že kaže kot rasizem. Popolnoma se je treba distancirati od tiste strategije strahu, ko je ducat migrantov, ki se v Slovenijo splazijo skozi haloško grmovje, prikazano kot armada pohotnih in požrešnih zveri, teroristov in posiljevalcev. Enako odločno se je potrebno zoperstaviti popačenju krščanstva, ko je nesprejemanje tujcev prikazano kot obramba krščanske tradicije; ko je kdaj sam Kristusov evangelij manipuliran za dokazovanje kobajagi superiornosti »nas« napram »njim«.

Ob tem se skoraj razveseliš, ko zaznaš, da najbolj nori brambovci in identitarci sami opažajo, da si s »krščanskim univerzalizmom« ne morejo pomagati. Skoraj razveseliš se (čeprav se zjočeš), ko pri nekaterih izmed njih zaznaš distanciranje od krščanstva in nagibe k poganskim koreninam Evrope. Sami namreč evolvirajo, da njih krepki evropski nacionalizem le v prvem koraku zavihti krščanski prapor, v naslednjem pa si v skladu s čaščenjem »čiste krvi« že želi česa drugega; denimo, porušiti Marijino cerkev na Blejskem otoku in na njeno mesto postaviti Votanov tempelj.

Kaj so migracije? »V svojem bistvu je migracija izraz notranjega hrepenenja po sreči, ki je lastno vsakemu človeškemu bitju,« je 21. februarja 2017 dejal papež Frančišek udeležencem mednarodnega foruma Migracije in mir. Migracij zato nikakor ne bomo demonizirali. Še več: migracija je v genskem zapisu judovsko-krščanske duhovne paradigme, saj je biblični monoteist tipičen homo viator, romar - kot pove simbolna fotka na vrhu tega zapisa, posneta na nedavnem peš romanju na Ptujsko Goro. Hočemo reči, sovraštvo do migrantov (tujcev, drugačnih,...) hitro in usodno poškoduje jedro verske mentalitete vseh nas, katerih oče je »blodeč Aramejec« (5 Mz 26,5), beduin, romar, migrant.


NE levičarskemu rasnemu eksperimentu

Če je glavni greh ta hudega desničarstva jeza, je glavni greh ta hudega levičarstva napuh. Kakšni levičarji si kar naprej domišljajo, da je prav njih Zgodovina (v heglovskem ali v marksističnem smislu) izbrala za dokončno preureditev sveta v nič manj kot raj na zemlji. Ko jih zapopade mesijanski kompleks in preklopijo na milenaristično vročico, več ne znajo šteti do tri. Kar trenutno v Sloveniji nazorno vidimo pri obnavljanju kulta rdeče zvezde. Predvsem pa vneti levičarji ostajajo šibki v antropologiji. Podcenjujejo temeljne antropološke komponente kot so dinamika osebne svobode, poklicanost k družini, pripadnost plemenu ali narodu, dejstvo religioznosti.

Težave levičarjev podvoji zgodovinski fakt, da je njihov eshatološki mega projekt socializma, bodisi v trdi bodisi v mehki varianti, klavrno propadel. In če zagrenčen idealist, na katerega se je podrl Berlinski zid, še vedno goji mesijanski kompleks v kombinaciji z napačno antropologijo ter se s temi orodji po babilonsko loti izgradnje multikulturne družbe, dobimo, kar smo dobili: komunikacijsko blokado med kulturami, občutek ogroženosti, novo kulturbojniško razdeljenost.

Multikulturnost je naravno stanje človeštva. Ni izum sodobnosti. Avstroogrski Ptuj na primer je vseboval več nacij in kultur, kot jih vsebuje sodobni Ptuj, ki so ga zadnjih sto let zavzeli in prevzeli kurenti iz okoliških vasi. Multikulturnost je gibalo napredka in je obenem gibalo ohranjanja tradicij. Multikulturalizem kot levičarska nadomestna revolucionarna ideologija pa je nova oblika rasnega eksperimenta, ki se ne more dobro končati. Pri takšnem eksperimentiranju katoličani – čeprav smo, kot že naše ime pove, vesoljni (καθολικός), multikulturalni še pred nastankom te besede - ne sodelujemo.


NE brezbrižnosti in logiki getoizacije

Ne glede na levo-desno politiko, ne glede na prihodnje volitve, so migranti tu. K nam jih ne kličejo toliko levi ideologi iz svojih klimatiziranih pisarn in ugodni azilantski status, kot jih kliče prazen prostor, ki smo ga v zadnjih desetletjih ustvarili vsi skupaj. Naraščajoča blaginja in večanje svoboščin na eni strani, zmanjševanje števila otrok na drugi strani. K temu dodajmo občo globalizacijo, razvoj transporta in neverjetno hitrost informacij. Zlasti pa številne varnostne, ekonomske in podnebne težave v t.i. tretjem svetu, katerim hočejo mnogi ubežati. Migranti so tu – logično! In naša družba se vsled njihove prisotnosti spreminja. Drugače biti ne more.

Četudi boste do 3. junija ugasnili televizor in si naložili post od strankarskih koreografij; četudi 3. junija sploh ne boste šli na volitve, za katere se že vnaprej ve, da bo na njih zmagala Magna Steyr,... izziv glede migracij za vas ne bo nič manjši. Vaša nuja in dolžnost bosta isti: izoblikovanje življenjske strategije za čas velikih migracijskih tokov.

Ko se boste glede migracij duhovno in intelektualno formirali in torej premagali načelno brezbrižnost do tega pojava, bo na vrsti, da rečete odločen NE logiki getoizacije. Glede migracij se ne delimo le na one, ki migracije načelno sprejemamo, in one, ki migracije načelno zavračamo. Prava delitev se zgodi na terenu, v praksi, na troli, na šolskem dvorišču. Tudi mnogi od onih, ki migracije načelno sprejemajo in se zato v trenutku ideološkega stampeda počutijo šik-antifa, znajo gladko živeti mimo migrantskih skupnosti, ki so zrasle v njihovi soseščini. Kristjan pa naj hodi - tako dokument Kristusova ljubezen do migrantov v št. 78 »po poti pristne integracije, ki se izogne kulturnemu getu in hkrati nastopi zoper golo in preprosto asimilacijo migrantov s krajevno kulturo.«


9 komentarjev:

  1. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  2. Odličen komentar, zelo potreben Slovencem.

    OdgovoriIzbriši
  3. Tudi oba moja stara očeta sta migrirala v ZDA okoli l. 1900. Eden se je vrnil, drugi je umrla tam. Bile so težave, a so bile sprejete.

    OdgovoriIzbriši
  4. Moja prva objava v sobotnem Delu je bila tema selitev narodov, po naslovom PERSPEKTIVE SVETA 2000.
    http://hubert.blog.siol.net/2007/01/17/pesrpektive-sveta-2000/

    OdgovoriIzbriši
  5. Ko umre dovolj mladih moških, razviti organizirajo mirovno konferenco
    DELO-KRAMŽAR Barbara, Sob 08.06.2002
    http://www.worldcat.org/title/ko-umre-dovolj-mladih-moskih-razviti-organizirajo-mirovno-konferenco-prof-gunnar-heinsohn-raziskovalec-vojn-in-genocidov/oclc/445807120

    OdgovoriIzbriši
  6. Migracije po svetu, stanje, vzroki in razvoj!?
    Elegantnih rešitev ni, manj elegantne pa že poznamo
    Nemški raziskovalec Gunnar Heinsohn o demografiji, migrantih, izobraževanju in gospodarski konkurenčnosti. Predava na bremenski univerzi.
    Je sociolog, ekonomist in demograf, raziskovalno in pedagoško pa se med drugim ukvarja tudi z genocidom, antisemitizmom, starodavno zgodovino in umeščenostjo mlade generacije v celovito demografsko sliko. Rodil se je leta 1943 na ozemlju današnje Poljske, študiral pa je na berlinski Svobodni univerzi.
    http://www.delo.si/sobotna/elegantnih-resitev-ni-manj-elegantne-pa-ze-poznamo.html

    OdgovoriIzbriši
  7. Multikulti je premalo definiran. Migracije so se vedno dogajale in na nekam hrvaškem otoku kjer temu ni bilo tako so postali mentalno bolni. Podobno je bilo po odročnih Švicarskih vaseh ... Normalne migracije so dobrodošle, vendar je potrebna mera. Tujci se morajo prilagoditi navadam domačinov, kar v praksi pomeni, da morajo biti disperzirani med prebivalstvom. Geta pomenijo nesrečo za domačine in še bolj za prišleke, ker se ne vključijo v večinsko družbo. V getih ohranjajo svojo kulturo, ki je pogosto povsem drugačna kot pri domačem prebivalstvu, kar privede do konfliktov. Seveda lahko marsikaj dobrega poberejo domačini tudi od prišlekov, kar družbo bogati. Poglejmo kako stvari stojijo pri nas, ko so se v industrijska mesta priseljevali predvsem Bosanci. So Jesenice, Velenje, Maribor, Kranj in podobna mesta danes zgled napredka in blagostanja? Niso!!! Danes najbolj napreduje Dolenjska, od koder so se domačini pred desetletji izseljevali. Ampak tudi tja sedaj se danes delavci priseljujejo, kar bo dolgoročno pomenilo nazadovanje. Iz tega se lahko naučimo, da je to treba početi predvsem počasi in z veliko mero modrosti. Milijoni migrantov v nekaj letih pa vodi le v VOJNO. Tu ne igra nobene vloge naše prepričanje kako smo odprtih rok in src, ali podivjana domača drhal, kar bi radi nekateri rekli. Človek pač rad živi v miru, brez strahu in se je za te cilje pripravljen tudi kratkotrajno boriti. Kako obupne sociologe in ostale, ki bi to morali razumeti imamo, je pa že druga zgodba.

    OdgovoriIzbriši
  8. Potresla se je tudi Slovenija-ja, kljub temu, da povprečen slovenski katoličan rad voli desne stranke, mora iti na volitve. Ali si vsak od nas prizadeva, da bi šli na volišča - vsaj katoličani. Tudi duhovni voditelji so dolžni osveščati farno občestvo o nujnosti udeležbe na volitvah in so najboljša izbira desne stranke, kljub zapisu, da imajo zametke desničarskega nacionalizma. Naj Slovenijo pretrese tudi množična udeležba na volitvah. Spodbujajmo jo vsi.

    OdgovoriIzbriši



  9. Fingerprint biometrics is a science and technology study and analysis of the existing patterns on human fingertips. This science has a long history of over 200 years with the participation of many legendary philosophers or doctors in history. Fingerprint biometrics is the synthesis of knowledge in basic genetics and behavioral psychology,

    See more at

    http://umit.vn/sinh-trac-van-tay/



    Làm sinh trắc vân tay ở đâu
    Sinh trắc vân tay là gì
    Chọn công việc phù hợp
    sinh trắc vân tay là gì

    OdgovoriIzbriši