četrtek, 8. marec 2018

Kdaj bom verjel državnemu in paradržavnemu feminizmu?



Sredina sedemdesetih. Socializem. Hajdinska osnovna šola. Tovarišica nam reče, da so Bolgari divji narod. Grd. Da se je to videlo po tem, kaj so bolgarski vojaki delali z ženskami leta 1945 po Slovenskih goricah. Stari smo bili okrog deset let. Nismo razumeli. Čudili smo se njenemu »rasističnemu« izbruhu.

Leto 1982. Socializem. Obiščem prijatelja na Goričkem. Živel je z babico. Bila je zima in vsi trije smo prespali v edinem ogrevanem prostoru ob krušni peči. Ne pomnim, ali je bilo pri večerji ali pri zajtrku, v glavnem, starejša gospa nama je spregovorila o posilstvih s strani sovjetskih vojakov. »Eno noč so prišli eni, drugo noč drugi,« je rekla.

Sredina osemdesetih. Socializem. Ptujska gimnazija. Tovariš učitelj zgodovine nam pri pouku direktno pove, da so bolgarske in ruske enote leta 1945 posiljevale po Prlekiji in Prekmurju ter da je to tabu tema.

8. marec 2018. Demokracija. Twitter. Muzej novejše zgodovine Slovenije tvitne, da je bilo leto 1945 za ženske karseda pomembno, saj so Slovenke dobile volilno pravico (link). Muzej novejše zgodovine Slovenije – drobcen primer državnega feminizma, ki se ne brani leninističnega rdečila.

8. marec 2018. Demokracija. Bodeča neža za najbolj seksistično izjavo. Dobi jo Boštjan M. Zupančič. Akcija zoper gospoda Zupančiča in druge »nominirance« je primer pararežimskega feminizma, ko je feministična ost namenjena v prvi vrsti obračunavanju z alternativnim nelevičarskim (in nerežimskim) mišljenjem; v drugi discipliniranju levičarjev, da ne skrenejo s »pravoverne« poti. Namenjena je tudi obračunavanju s tistimi močnimi »patriarhalnimi« liki, ki ti ne morejo nič, ker živijo v provinci in v neki svoji apolitični sferi (šport).

Primer slednjega. Tako kot je aktivistično novinarstvo ob panamskih dokumentih na pranger privezalo Dejana Zavca (moža iz Haloz, ki je z lastnim trudom postal svetovni boksarski prvak), da bi s preusmerjanjem pozornosti preskočilo lopovščine iz sosednje ulice (in iz lastnih hiš); tako so tokrat pararežimske feministke obračunale s Timom Gajserjem (fantom izpod Haloz, ki je z lastnim trudom postal svetovni prvak v motokrosu), da bi preskočile točno določenega pomembnega politika, za katerega vemo, kako rad razpre javno mošnjo v prid feministični in LGBT sceni.

Kdaj bom verjel državnemu in paradržavnemu feminizmu? Takrat ko bo Muzej novejše zgodovine Slovenije opravil temeljito raziskavo o spolnem nasilju nad slovenskimi ženskami leta 1945 in jo objavil ter po možnosti o tem postavil razstavo. In takrat ko si bodo naši metropolitanski feministični kolektivi upali na svoje črne sezname dati tudi ideološko njim sorodne alfa samce, četudi bo to pomenilo ukinitev kakšne dotacije.

Do takrat pa, spoštovana metropolitanska medijsko-ideološka elita, bodi ponižna, ko se greš osmomarčevstva in pridigaš o pravicah žensk... Pa roke vstran od pogumnih haloških fantov!


Foto B.C.: španske skavtinje v slovenskih hribih.

2 komentarja:

  1. Zal da ste se spomnili samo ta kriz,to senco,za 8 marec.Pa tako smo komaj cakale vas clanek.Hvala za trud.Samo sence in krize preteklosti.In,seveda,politika.Mi in oni.Noben zarek sonca za zenske!Koga to zanima..Politika je bolj zanimljiva- razvname duse.Hvala za clanek poln solza.Za dan zena.

    OdgovoriIzbriši
  2. Dalija, žal mi je, da si članek Brankota razumela kot voščilo. Jaz nisem v članku prepoznal prav ničesar, kar bi nakazovalo na to, zato me preseneča tvoje razumevanje. Članek je res napisan na ta datum, kar pa še ne pomeni, da ga bomo le zaradi datuma razumeli, kot voščilo, v tem primeru, boleče voščilo. Toliko različnih stvari se dogaja na ta datum, mar je potem vse to voščilo ženam?
    Draga Dalija, upam da ti je do danes kaj bolje.

    OdgovoriIzbriši