četrtek, 16. februar 2017

Mikrofon in aspergil



Kaj je mikrofon, vemo. Kaj aspergil, vemo manj, čeprav smo ga že vsi videli. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je aspergil »priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo«. Otroku bi rekli, da je aspergil tista luknjasta bunkica na palčki, s katero župnik škropi.

Cerkev uporablja oba. Po mikrofonu razlaga božjo besedo in vekotrajen nauk, z aspergilom kropi blagoslovljeno vodo na vernike pa tudi na živali in predmete. Po mikrofonu pove, kaj Bog je in kaj od nas hoče, z aspergilom in blagoslovljeno vodo neguje, spodbuja in krepi vsakodnevno življenje, ki zna biti tudi klecavo in nepopolno.

Zdi se, da cerkveni aspergil ni v takšni krizi, kot je cerkveni mikrofon. Mnogi kristjani se izogibajo nedeljskim mašam, razlagi Besede, doslednemu življenju po krščanskem nauku, hkrati pa hočejo biti deležni kapljic blagoslovljene vode. Duhovniki, ki po novem letu blagoslavljajo hiše, to dobro vedo, ko jim tudi precej oddaljeni kristjani odprejo vrata in prosijo za blagoslov doma. Tudi taki so člani božjega ljudstva in vsaj aspergil naj bo njihova vez s Cerkvijo, če že zakramentalno življenje ni.

Amoris laetitia, spodbuda papeža Frančiška o družini, v nekaterih vzbuja dvom, ker jo vidijo zgolj kot mikrofon. Od nje pričakujejo predvsem trden nauk. Menijo, da mora papež bolj jasno in odločno povedati, katera družina je na pravi poti in katera ni. Jasnosti seveda v papeževem dokumentu ne manjka. Vendar Amoris laetitia nima samo funkcije mikrofona, temveč je tudi velik aspergil – klicanje blagoslova na nepopolne. Papež Frančišek nas uči »spremljati, razlikovati in vključevati krhkost« takšnih in drugačnih družin.

Če bomo duhovniki na veliko uporabljali aspergil in blagoslavljali množico »nepopolnih« družin, bomo nehali oznanjati, kaj je prav in narobe? Ne. Še vedno bomo prijeli mikrofon v roke in povedali, da se kristjani morajo zakramentalno poročiti ter da nas vztrajanje v grehu izključuje od sv. obhajila. Kot je o Amoris laetitia dejal kardinal Fernando Sebastián: »So olajševalne okoliščine, celo oprostilne okoliščine, ni pa izjeme v postavi.« 


* To besedilo je bilo objavljeno 12. 2. 2017 kot uvodnik v tedniku Družina. Foto: B.C..

18 komentarjev:

  1. Bodo blagoslova deležni tudi kristjani, ki se ne strinjajo s papežem, ko odobrava nova navodila argentinskih, malteških in nemških škofov?

    So "olajševalne okoliščine, celo oprostilne okoliščine" tudi za take kristjane in celo kardinale, ki papeža "nadlegujejo" z vprašanji?

    OdgovoriIzbriši
  2. Take stvari, da papež dela red v kakšnih redovih in združbah ter postavlja svoje nameščence, so se vedno dogajale. To je del rednih papeških opravil. Ne vem, zakaj tako pohujšane, če to kdaj stori tudi aktualni papež...

    OdgovoriIzbriši
  3. Ravno to je tako zelo nenavadno: da aktualni papež avtokratsko vlada tako kot njegovi predhodniki, odstranjuje in ustrahuje drugače misleče in se nad tem naj ne bi pohujševali, hkrati pa tu in drugod beremo o njegovi veliki usmiljenosti, velikodušnosti in ljudskosti.

    OdgovoriIzbriši
  4. "Ravno to je tako zelo nenavadno: da aktualni papež avtokratsko vlada tako kot njegovi predhodniki, odstranjuje in ustrahuje drugače misleče in se nad tem naj ne bi pohujševali, hkrati pa tu in drugod beremo o njegovi veliki usmiljenosti, velikodušnosti in ljudskosti."

    Nisem se mislil javljati, ampak to je pa res že višek sodobne človeške razmezdanosti. Biti velikodušen torej pomeni, da bi se moral celo npr. LGBT vernikom podrediti, pa pijancem, psihopatom, pedofilom? To je pa res nedozorela pamet, enaka tisti, ki želi vsakega spodobnega moškega voditelja sesuti v imenu vsesplošne enakosti vseh osebkov sveta. To so popolne bedarije, kajti tudi Jezus tega ni počel. Telebanski um ne more razumeti, da je bil Jezus usmiljen, velikodušen in ljudski, farizeje pa je dodobra ozmerjal in demone je izgnal in enim pekel napovedal, pa z bičem trgovce izganjal iz templja ...

    Nekaterim ni jasno, da je papež dec, ne pa njihova pupa.

    Kakšne bedarije klati današnji svet: oče, ki je usmiljen, ne sme vzgajati otroke, ampak se jim pustiti komandirati ali celo v tazadnjo brcati? Nasprotno: samo zgleden, ljubeč a tudi strog oče lahko vzgoji v glavi zdrave sinove.

    Ker pa takih očetov dandanes manjka, so postali osovraženi, današnja zalega pa je predojdipalna ter zato cepljena na post-komunistične ideje tudi znotraj Cerkve. Ubogi župniki! Zagotovo ne bi še enkrat šli v semenišče. A naj potrpijo in si nebesa zaslužijo.

    Papež je bil izvoljen, da na papeški način VLADA. In ima svoje pristojnosti ter dolžnosti. Ljubezen in velikodušnost ni, da nič ne storiš in ne vodiš in ne upravljaš. Če bi bilo po tvoje, bi Cerkev in vera razpadli v 20 letih - vsi hudiči bi se znesli nad njima: imeli bi poroke med duhovniki, ženske duhovnice, hostije ne bi bile sveta in jedli bi jih vsi, za malico. Saj veš, kako deluje hudič proti Cerkvi? Najraje tako, da se infiltrira vanjo kot zgleden vernik. Potem pa skuša luknje navrtati v Gospodovo ladjo. Najprej pa kapitana kritizirati, ko pa jih je več skupaj, pa še zastrupiti?

    Nekdo je tukaj velik dvoličnež, a to ni papež.

    OdgovoriIzbriši
  5. Jona, zadel si žebljico na glavico, BRAVO !!!

    OdgovoriIzbriši
  6. "... imeli bi poroke med duhovniki, ženske duhovnice, hostije ne bi bile sveta in jedli bi jih vsi, za malico."

    Da, v to smer tudi gre.

    Poroke med duhovniki:
    http://magister.blogautore.espresso.repubblica.it/2016/02/09/il-cardinale-parolin-sui-preti-sposati-discutiamone-ma-senza-fretta/

    Ženske duhovnice:
    http://magister.blogautore.espresso.repubblica.it/2017/02/07/latest-from-santa-marta-open-doors-for-women-priests/

    Obhajilo tudi za protestante:
    http://magister.blogautore.espresso.repubblica.it/2017/02/16/communion-for-all-catholics-and-protestants-words-of-kasper-or-rather-of-the-pope/

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Verjetno se je zgodilo že kdaj prej, a v vsej javnosti je s prakso pod točko 3 začel kardinal Ratzinger. Ni mu škodilo, saj so ga tik zatem izvolili za papeža.

      Izbriši
    2. Roger Schutz je prejemal obhajilo, ker je po katoliško verjel v resnično navzočnost. To res ni nič novega.

      Izbriši
    3. V resnično navzočnost verjame vsak pravoveren luteran. Kar Schutz sicer ni bil, marveč reformirani.
      Težava je le v tem, da pri luteranskem objahilu po katoliški razlagi realne navzočnosti ni, saj nimajo posvečenih duhovnikov, to pa je nerodna reč. Ker so po krstu člani Kristusove Cerkve, bi rekel, da je celo dolžnost katoliškega duhovnika, obhajati pobožnega luterana, ki si tega želi. Saj tako nekako piše tudi v katekizmu, anede? Paragraf 1401.

      V čem je torej težava s točko 3?

      Izbriši
    4. Da, protestant (lutran ali reformirani) lahko prejme obhajilo, če po katoliško verjame v resnično navzočnost - to piše v katekizmu. Kardinal Kasper pa govori o "isti evharistični veri" zakonskega para, kjer je eden katoličan in drug protestant. Če za vas v tem ni težave, potem lahko pač toliko bolj mirno spite.

      Izbriši
    5. Tudi ne trdim, da gre za neke tektonske premike. Ampak kaže pa se že, v katero smer gre.

      In če smo natančni, katekizem govori o tem, da naj bi o obhajilu protestantov odločal škof, kardinal Kasper pa pravi, da naj bi se odločala zakonca po svoji vesti. Torej: počasi se premika in smer je dokaj jasna.

      Izbriši
  7. Morda se nismo razumeli. Moje opažanje je, da aktualni papež zares avtokratsko vlada - tako kot njegovi predhodniki, in nad tem se načeloma ni treba pohujševati nič bolj kot nad kakim sv. Pijem X. Sporno pa je hkratno razglašanje njegove velike usmiljenosti, velikodušnosti in ljudskosti.

    OdgovoriIzbriši
  8. Preberite tudi, kako si aktualni papež predstavlja Cerkev in družbo:
    http://www.mondayvatican.com/vatican/pope-francis-his-pueblo-his-church

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Avtor je odstranil ta komentar.

      Izbriši
    2. Avtor je odstranil ta komentar.

      Izbriši
    3. Gre za analizo papeževega populizma argentinskega tipa.
      Aktualni papež ima ljudstvo (pueblo) za dobro in krepostno, širomaštvo ljudstvu podeljuje moralno superiornost. Ljudstvo je temelj krščanske družbe in ima prednost pred posamezniki, vse se mora podrejati ljudstvu. Liberalizem in kapitalizem plenita in kvarita ljudstvo. Tudi demokracija za ljudstvo ni vedno priporočljiva (kot npr. na Kubi). To je torej povzetek populizma argentinskega tipa, zanimivo pa da papež ostro kritizira evropski populizem. Na sploh je Evropa zanj zavožena in brezupna. Podobno velja za srednji razred. Tako je lažje razumeti papeževe simpatije do sedanjega režima v Venezueli (ki sicer deželo vodi v katastrofo).

      Ampak o takih in podobnih zadevah v Sloveniji ni slišati skoraj nič. Tudi Branko Cestnik se obnaša, kakor da bi potreboval prevod, da bi to razumel.

      Izbriši
  9. Jani, umiri se malce, saj imaš nekaj prav, a nimaš prav. Spregledal si moja pojasnila, da nekateri svetovni duhovni učitelji po Božjem nareku delajo IZJEME v lastnih teologijah. Takrat navidezno in na kratke roke zgleda, da so protislovni, a oni MORAJO tako govoriti. Zakaj? Da se Nauk približa aktualnim nevernim tistega časa in okolja. Razumi to.

    Zato ni primerno za verno dušo, da jih preostro sodi, ker je Sveti Duh z njimi. Ne smemo iti predaleč v kritiki, saj postanemo pismouki. Papež je človek, ki je VIDEL revščino in bil tam škof in je tak kot jaz in najbrž tudi ti: lahko sva še tako proti nekim ljudem, a ko bova videla njih in otroke v hudi stiski, bova pomagala, ne glede na vse.

    Papež pa mora poleg tega še šofirati med Naukom in trdoverneži v lastnih vrstah, ki bi po nemško red imeli, on pa je Argentinec.

    Za konec pa skok preko vsega Katekizma katoliške Cerkve:

    ČE JE JE OSEBA SPOVEDALA IN SPREJELA KRISTUSA IN MOLITEV VERE, IN NE ŽIVI V GREHU, IN SI ŽELI GOSPODA V TEJ OBLIKI, DAJ JI SVETEGA OBHAJILA TUDI VSAK DAN, ČE TAKO ŽELI!!!!! Amen. Kdor tako ne dela, je skopuh v srcu.

    Komur pa ne bo dano, naj se podredi in si ne jemlje k srcu, saj Gospod daje evharistijo po ljubezni, po priklonu pred Njim, po kesanju, po dobrem verniku prijatelju, po svetem olju in sveti vodi in po Božji besedi in podobi, ki nam zbudi srce. Tu luteranstvo popolnoma odpove, a nič hudega, saj ima evharistijo po navdihih Svetega Duha.

    Ljubite Gospoda in le tako boste ljubili sobrate in sestre v Gospodu, in če bodo želeli svetega olja, jim ga boste na litre zlili na glavo; če svete vode, jih boste namakali vanjo; in če svetega kruha, jih boste redili z njim.

    To je Božja Beseda po navdihu Duha.

    Morda še tole od danes: http://jonah2-10.blogspot.si/ , da bo kompletno.


    OdgovoriIzbriši